Ne Sebastjan ...nič proti tebi Včeraj, ko sem brala sem razmišljala o moji kolegici iz študentskih let, ko je imela svojo sestro, mislim da dve leti tako na aparatih.....pa ko mi je pravla, ko pride k njej da ji samo solze tečejo. ona pa nepremično leži, pa ji pripoveduje vse sorte, ona nič dobesedno vegetira ...ne vem kdo je v tem primeru bolj trpel. Pa človek pomisli ja saj ....čemu je to vse potrebno. Po drugi strani pa le tisti kanček upanja v tebi ...mogoče se naredi pa čudež Imam res to pravico....da ustavim življenje ko menim jaz, da mi ni več pomoči.....kaj vem ....