Bom tukaj napisal,kar mi leži na duši v slovo očetu,ki si je vzel življenje pred 2 meseci... Slovo! Živim,da ljubim,da omogočam bližnjim obstajati,zato je bila izguba človeka,ki mi je dal življenje zame zelo šokantna in tragična... Želim si,da bi rekel besedo,ki bi ga odvrnila od smrti,da bi storil nekaj,karkoli,da mi nebi bilo treba živeti brez njega...Vem,da bolečina ne bo nikoli zares nehala skeleti,upam,da mi bo čas poklonil le spomin na lepe dni in misel,DA JE SEDAJ KONČNO SREČEN,DA JE S SVOJO SMRTJO OŽIVEL... Naj mi oprosti za vse napake in prosim boga,naj mu da večni mir... Oče,rad te imam...