mene so pa dogodki kar krepko brusili in obrusili, in kar ne nehajo. tolaži me dejstvo, da smo tukaj zaradi učenja. mogoče bi morala biti bolj prizemljena, zrihtat stvari tukaj in zdaj da bi se počutila OK. in ne zidat gradove v oblakih. ampak kaj ko je zame tako težko, tisto kar je nekaterim, večini preprosto. meni je preprosto lažje hoditi po težji poti, po lažji ne znam. Posluši,tud mene je kr fajn vse zbrusl in nabrusl,pa to je to:Kar te ne ubije te rani,rane ti delajo trplenje a z vsakim trpljenjem postajaš močnejši... Pa še ena misel: Graditi je treba mostove in ne zidove..