se mi zdi, da je tole precej aktualno, pa bi rad slišal mnenje, kakšen človek je vam sluzast... (da ne bo nekoč tole v SSKJ celo sinonim za cashy ) kaj si vi pod to predstavljate? sam bi dejal, da je sluzasta oseba tista, ki hlini narejeno prijaznost iz preračunljivosti, s katero se namerava od neke osebe okoristiti. Drugače je ta oseba značajsko čist drugačna, ponavadi pohlepna, izbirčna, ohola...prijazna pa le, kadar ji to koristi. Prosim za dopolnitve... Če se v osnovi strinjate z mano, kako potem prepoznate res sluzasto osebo? je to vsaka oseba, ki se odziva na določene njo zadevajoče zadeve bolj prijazno in tolerantno, kot bi se odzvali vi, in vam je tak odziv nepojmljiv .....seveda se takoj vklopi vprašanje, zakaj se je tako odzval? In ponavadi najdemo najbolj črno varianto....tip je sluzast ( po možnosti ga nihče, kdor ga tako etiketira, niti v živo ne pozna) varianta, da je resnično takega značaja, ali da se trudi tak značaj izgradit, definitivno odpade Si mislijo, se boš pa ja postavil zase, če imaš kaj jajc kaj če "sluzavec" preprosto ne dovoli napadom, da mu pridejo do živega, se jih otrese kot prahu iz obleke. Si reče, ne bodo mi drugi narekovali moj odziv na njihove napade, ne bom reagiral, kot želijo in pričakujejo oni...Sam sem gospodar samega sebe in moj odziv bo tak, kot bom želel jaz... Če me drugi napadajo zaradi provokacije ali lastnih težav, to nima ničesar opraviti z mano...pred čim naj se torej branim? Če je napad upravičen in tehtno osnovan, potem se nimam pred čim braniti, temveč bom tisto slabost popravil....če je pa resnično le provokacija, skupek neumnih in nesmiselnih besed...kaj bi takim traparijam sploh namenjal pozornost. Če si sam želim, da izražam samo spodbudo, zahvalo, prijaznost, podporo - ne glede na to, če je to za koga sluzavost in osladnost (ker sam tega ne zmore) - bom to počel. Točno vem, kaj sem jaz in kakšen je moj značaj Nedvomno je večini ljudi mnogo bolj prijetno, da prejmejo kak kompliment, ali pa kritiko kake slabosti z elementom spodbude in konstruktivnosti, kot pa surovo in grobo iskrenost. Z grobim načinom se rušijo mostovi do prijateljstva in sreče. Res je, da je pravilno biti iskren, predvsem do sebe in do drugih. Vendar kaj ti pomaga, če ostaneš s svojo iskrenostjo osamljen, ljudje pa se te ogibajo, ker se ob tvoji bližini počutijo ogrožene Nekateri pač ne dojamejo, da so tudi zgoraj naštete pozitivne lastnosti lahko prevladujoč del značaja in so iskrene...in ne dojamejo, ker jim (mogoče) ni bilo dano v življenju spoznati kako tako osebo in mislijo, da je to preprosto nemogoče...in da ta oseba MORA hliniti te lastnosti... to je moje mnenje... ne pravim, da sem tak, kot sem zgoraj napisal - si pa želim postati tak in vlagam precejšen napor v to... če komu to ni všeč, njegov problem no, zaenkrat toliko... se veselim vaših komentarjev