hja, se mi zdi, da je tudi stanje brez zelja ene sorte dosezek, napredek, ker ti je potem vseeno za vse skupaj in takrat lahko bolje furas iskrenost do samega sebe ter lastno spontanost. res si to, kar si ker ti je vseeno za odzive okolice, ker si niti ne zelis, da bi jim ugajal, ustrezal itd. In sem spada tudi zadovoljstvo samega s seboj, da si postanes vsec, si reces, jaz sem ze kul tak, kot sem, sprejemam se, ta trenutek se mi se ni treba premaknit v novo smer, v novo razvijanje. Preprosto uzivam v tem, kar sem. preprosto, stanje brez zelja in zahtev od samega sebe in od drugih Je pa res le zacasno. Ce bi bilo to trajno, bi res samo stagniral...obupno bi bilo, mas prav