Evo ti pesm Malo miru: Kot droben cvet, ki prekriva ga sneg kot ogenj, ki v vetru spreminja se v led, kot majhna lutka, ki nimaš je rad, počutim se mnogokrat. Ko gledam oblake objokanih lic in slišim glasove preganjanih ptic, v strahu pred temo, se pesem rodi naj srce jo ne izgubi. Vsaj malo sonca, vsaj malo smeha miru naj teče okrog nas reka, miru vsaj malo, vsaj eno željo, da upanje jo ne izgubi. Poj z menoj to pesmico, v miru naj ves svet živi........in tako dalje! Če bi meu mikrofon bi ti jo še zapeu!