http://img.photobucket.com/albums/v33/PureAngel/best.jpg hmm... zadnje čase mam probleme s tem da je ljudem vseeno zame, mislim, da jim je problem povedat da bojo zamudili, da nimajo časa, al pa da rečejo da bojo nekaj naredili in ne. pa tut z prijateljico ki to ni.. mislim miljon stvari sem ji ze tolerirala, ko meje samo pustila pa šla z enim tipom sred diskoteke, pa sem mela njene stvari, pa se mlajsa je od mene, pa mora bit ob 3h doma, pol osvajanje.. tipa ki je meni usec, pri plesnih .. nastopu se je direkt pred mene postavla, cerpav sva bli v isti vrsti, pa tut zdajle ko sem mela otvoritev razstave, je raje doma ostala, in sla objavit na isti forum kjer so meni ponudli razstavo. cist sem razdvojena, pa razocarana zaradi njenega obnasanja. kot da si ne zasluzim spostovanja, in da to kar sem ni nic vredno. vbistvu sem srecen clovek, nevem kak mi to rata ampak mi. in redkokdaj pokazem kaj cutim, ce sploh kdaj, se takrat ko sem totalno v k* je 1 % moznosti da bom povedala kaj cutim.. in zarad tega so ljudje preporsto prepricani kak je moje zivljenje fajn in ah in sploh kak zivim kot v pravljici. vbistvu pa sama v enem dnevu vcasih umrem tolkokrat ko oni v celem zivljenju. in neda se mi dokazovat, tulit kak je zivljenje shit, pa kak sem boga, ker mi je to.. nevem sick. ironicno je da opazim zalostne ljudi prijateljev, in da storim karkoli, da se ne pocutijo same, ampak tega iskreno povedano .. zelo redko dobim nazaj. dajem pa sama zato, ker ... vem kako grozno je ce nobenemu ni mar. in mogoce bo celo kdo kdaj opazil, kaj.. prestajam. ampak zgleda da na tem svetu moraš tulit kak ni vse vredu, da se zdis komu vredn pozornost. i`m sick of, sick sick, sick. vceraj sem z vseh forumov zbrisala svoje objave, dnevnik, fotke, svoj portfolie, ker sem sita ljudi.. ki z mano ravnajo, kot da sem porcelanasta punčka, ki jo lahko vsakič ko se ti mečeš ob tla, pol pa se ji zopet.. prilizujes pa skrbis zanjo. I`m sick of it. sita sem vsega ker ona ni prvi clovek ki mi to pocne, in ker mi ze kar nekaj casa zivljenje hodi po taksnem vzorcu in bom dobesedno zgubla zivce. ker sem ze tak prekleto sita tega obnasanja. in na koncu koncev bodo mene .. ljudje klicali bitch, zato ker nisem razumela, da zivljenje ni pravljica ? i don`t get it. really. ker.. se mi zdi bolano. ni mi pa da bi postala taksna kot ostali, da bi vidla samo sebe.. mogoce bi pa mogla, ampak se enostavno ne morem prisilit k tem, ker se mi upira v vseh pogledih.