Pred kratkim sem se spravila na pregled. Je pač treba vsake tolk. Ker me tokrat res dolgo ni bilo, si je ginekologinja vzela zame nekaj več časa. Fino. Vse je kazalo ok (oz. bp), po ultrazvočnem pregledu pa pravi, da moram takoj na urgenco , ker imam na desnem jajčniku »nekaj«. Na vpr. kaj, je odgovorila, da.. hm.. ne ve... Diagnoza na napotnici je bila (valjda) napisana z »dohtarsko pisavo«. :xx!: Naslednji dan - urgenca: Medtem ko plezam na tisto grozno mizo, uleti v ordinacijo skupina študentov in dohtar jim (njim, ne meni!!! :xx! reče: »Tle mamo tumor na jajčniku...«. :OO!: :OO!: :OO!: Sam stemnilo se mi je pred očmi! (Tolk, da se nisem niti spomnila zasikat, da me ni nihče vprašal, če se sploh strinjam, da so študenti lahko prisotni). Sledil je pregled (med katerim se je šel dohtar režat na telefon :xx!:, študentarija pa me je pomilovalno gledala, medtem ko sem z golo rito čepela na mizi, vsa odštekana), spet UV (zadeva se je v enem dnevu povečala za dobre 3 cm) in odvzem krvi. Izvidi naj bi bili ob 13h. Ob 14h me sestra vpraša, kaj čakam, ob pol štirih pove, da je dohtar v operacijski in naj pridem v torek (bil je petek), če se mi ne da čakat :OO!: !! Kasneje me je sprejela nova zdravnica, me spet pregledala, in povedala, da je vrednost tumorskega označevalca (CA-125) povišana, zadeva raste, kar pomeni da imam tumor, ki ga je potrebno operativno odstraniti!! :OO!: Še pregovarjala sem se z njo, če je to res nujno, ker sicer res nimam nikakršnih zdravstvenih težav in blabla (in fuuul se bojim belih halj). Ona odločna. Poklicala je še dohtarja, ki me je pregledoval dopoldne in dogovorila sta se, da me v ponedeljek pogleda konzilij in me naroči na operacijo, ki naj bi bila v naslednjih 14 dneh... Čez vikend sem zbirala informacije in utapljala tipkovnico. V ponedeljek me sestra nadere , kaj da delam tam, če sem naročena v torek. Nič pomagalo, da sem ji pred nosom mahala z napotnico, kjer je – tokrat s čitljivo pisavo- pisalo ponedeljek, datum tainta! In da kakšen konzilij, da ga sploh nimajo več. Ker sem (že v solzah) vztrajala, me je milostno sprejela in... nov (četrti) zdravnik me je po pregledu dobesedno nadrl: »Kva težite, sej vam nč ni!!«. Popoldne sem šla še k svoji ginekologinji, ki je potrdila , da je šlo le za nek zasuk in odebelitev jajčnika (posledica ovulacije), povišana tumorska vrednost pa je najbrž prirojena in itak ni pomembno zvišana. (Da pa je bila skor prepričana, da gre za tumor) Take grozljivke se zanjo zgodit plačnikom zdravstvenega zavarovanja, ki še osebnega zdravnika 10 let nismo videli. :xx!: :xx!: