Kislinca

Jest bi se najprej zahvalila za eno razlago sanj pred parimi dnevi, zdej k mam pa mal casa, bom zaupala se ene: Ze priblizno eno leto se mi na najvec 2 meseca ponovijo iste sanje. Ko so se zacele sem jih sanjala najprej en mesec skoraj vsako noc (spooky!), potem vedno bolj poredko, zadnje pol leta pa jih sanjam na enega ali dva meseca. Vsebina: Vedno stojim nekje v centru Ljubljane (najveckrat Presernov trg, pa tut Bavarski dvor, Kongresni, itd.). Ljudi okoli mene je veliko, vsak po svojih opravkih... mesto pac. Vse je tako kot v resnici, vse na svojem mestu, skratka nic ne kaze na to, da sanjam, se letni cas se vedno ujema z realnim. Potem se zacne nekaj, cemur bi ponavadi vsak rekel grozljivka: Najmanj en avtobus lpp-ja povozi najmanj enega cloveka. Totalno ga zgazi, razmesari, povsod sprica kri, razmesarjeni deli telesa se vlecejo po cesti, med kolesi, kosi mesa letijo naokol, povsod na cesti kri ... totalen masaker! Voznik avtobusa nikoli ne ustavi, ponavadi tudi avtomobili in busi, ki pripeljejo za njim, kar vozijo naprej cez truplo ali vec teh. Vsi ljudje, ki to vidijo, padejo v totalno paniko, shok (ljudje na ulicah in v avtobusih), kricijo, drzijo se za glave, eni celo bruhajo... Jaz pa totalno mirna, hladna, kot da ni nic. Enkrat sem celo pri Konjskem repu sedela in jedla tortico - ko sem vidla kaj se je zgodilo, sem se naprej jedla tisto torto, cist mirno ... V resici se na tvju ne morem gledat kaksnih prehudih ran, brez da bi z grozo pogledala stran. V glavnem res ne vem, kaj je s temi avtobusi, ki v mojih sanjah gazijo cez ljudi in delajo freske s krvjo, mene pa ne ganejo ... hmmm

Pozdravljeni! Jaz se prvic pridruzujem temule forumu, razlog za to pa je predvsem to, da velikokrat sanjam zelo zive sanje, katere nimajo (na prvi pogled) nikakrsne veze z mojim trenutnim zivljenjem oz. dogajanjem v le-tem. Kot kaksni filmi, epizode itd. To mi verjetno ne bi bilo nic posebnega, ce ne bi sanje mocno vplivale na moja custva in ce se mi ne bi se cel naslednji dan ali vec dni vrtele v glavi non stop, kot kak loopan filmcek na racunalniku. Danes sem na primer sanjala, da sem hodila po neki obali ob morju. Morje je bilo razburkano in je mocno udarjalo ob skale na kopnem. No, na tem kopnem pa so se nahajala enormna pokopalisca in ogromne stare cerkve, ki so mi zbujale strah celo bolj kot grobovi. Ozracje je bilo sivo, mracno ter vetrovno. Kar naenkrat se mi je pridruzila neka starejsa zenska, za katero sem takoj vedela, da je spletkarska in hudobna. Na vsak nacin je od mene hotela, da se ji pridruzim pri neki cudni sekti. Seveda nisem hotela z njo, ampak se ji tega sprva nisem upala priznati, ker sem se bala, da mi bo kaj zlega storila. Potem sem imela vsega dovolj, sploh, ko sem videla, da je morje, nekje dalec stran od obale zelo lepo, pa se polno delfinov. V histericnem joku sem zenski priznala, da ne morem z njo, da tega nikakor nisem sposobna in se napotila v morje, da bi prisla do delfinov. Valovi, ki so butali ob nazobcane skale mi kar nekaj casa niso pustili, da bi se locila od kopnega, potem pa sem le nasla nekaj gladkih skal, ki so bile dovolj dvignjene nad razburkano vodo, da sem se po njih sprehodila v morje in sla do delfinov ... potem sem se zbudila... uf, upam, da nisem bila predolga ... lp