Surangeni

surangeni - sem o tem pisala, ko sem spremenila nick je ena deklica Srilančanka iz ene pesmice. Ko sem bila tam, sem se jo naučila, no takole gre (približno) Surangeni, Surangeni, Surangeni te malu genawa, malu malu malu meden genapu malu Surangeni te malu genawa Surangeni je prinesla majhno ribico iz jezera (zraen pa plešeš in bobnaš. prisrčno.

Hej, Cordell! Sori, ampak ob tvojem pisanju sem se morala nasmehniti... prav nič ni narobe s tabo, si pač na pragu življenja, tapravega, in si si postavil par eksistencialnih vprašanj. Iz tvojega branja je razvidno, da imaš kar močne stike z družino in tako bo ostalo, brez skrbi, kjer koli že boš. enkrat si boš ustavril lastno družino in se boš moral na nek način odtrgati od svojih staršev, tisto popkovino, ki te veže na dom. Vse imaš pred sabo, ja, služba zahteva nek red, vstajanje, pa to, veš, ISTE probleme sem imela, isto sem se spraševala, kot se zdaj ti, pa se izide, veš?? Cordi, uživaj v življenju, sooči se s problemi, kar pogumno, če si kdaj žalosten, sprejmi to, sprejmi in se ne ubadaj preveč s tem, da je kaj narobe. UPAJ si, zadihati, probati, živeti! Zaupaj vase in bodi pozoren na stvari, ki se ti dogajajo v življenju. Uči se iz njih!!! Pa srečno!!!

Sebi bi privoščila kakšen majhen avtek, na primer Mini Cooper, ali pa ok, tudi s C2 bi bila zadovoljna, bi vsaj mela kje za parkirat

Oj, tyazi! Kok si luštkan, ko takole prebiram tvoje kilometrske filozofske razprave o varanju... lep pozdravček!!!

Vsi mi zbudijo nasmeh na licu, od vseh sem se toliko naučila, slabe stvari odmislila... ampak vsi so bili dušni sorodniki, kot nekak nerealni... morda je zato lažje.. je pa bil en, prvi, angel, takrat oba otroka, srečevala sva se na počitnicah... in otroška ljubezen je prerasla... in nazadnje sem ga vidla pred 10 leti, po 5 letih... kar objela sva se, kot da sva brezčasna... ostali so samo lepi spomini, nekaj sladkega, in naj tako ostane, tisto nekaj v mojem srcu, če ne prej, enkrat, morda pri 80-ih se spet srečava, vsak s svojo zgodbo in nekje globoko, nikoli izrečeno "kaj bi bilo, če bi...2 sladko...

Angina se končuje (al je pa samo Ospen prijel), ležim na kavču in imam slabo vest - gledam po prostoru, kolk enga prahu, pa kruh po tleh, ga je tamala nadrobila prej, pa pajčevina, kupi posode od jutra in včeraj... vstanem, da zamenjam cd. Sarah Brightman, ravno tri jih mam, naj se odvrtijo. Nazaj ležem in študiram... naj se spravim pospravljat? Zdaj mam čas, idealen čas--- za pospravljanje?!?! Pesem se me dotakne. Dotakne se tistega dela mene, ki je počasi šel spat, z dnevi, ko sem rodila, ker takrat se je začelo drugo življenje. Ukalupila sem se, ha, se nasmehnem pri sebi - postala sem ravno to, česar sem se bala - vkalupljena v programiran vsakdan, ki je sestavlejn iz službe, kosila,pospravljanja in spanja - vmes pa kratki odklopi ali kakšni luštni trenutki... toda.. hej, Mili, si to ti?!?! Obležim na kavču in pustim mislim, da se preselijo... ... sprehajam se po cvetočem travniku... morda sem nekje v Toscani (tam je tako lepo), ali pa na morju... nabiram kanenčke, poslušam ptice, gledam tamalo, kako šiba gor in dol... vetrc pihlja in prinaša vonj po naravi (sveže pokošeni travi)... in že je tu sončni zahod, ko ležem na hribček in zameditiram v topel večer... ni ure, ni vsakodnevnih problemov, spet sem srečala samo sebe... sprašujem se - bo šlo? bom zmogla? 30 let sem tako živela, mislim, da BOM!! Mislim, da mi je to preveč pomembno, da bi se sprijaznila in postala siva siva miška-robotka, ki bi delala kar počnejo drugi in v tem vidla udobje v navideznem občutku varnosti... preveč škoda je ne izkoristiti vsega, kar imamo v sebi, pa zaradi ne vem kakšnih razlogov ne upamo!!! življenje je prelepo, dajmo ga izkoristiti, ne spuščajmo dnevov, da gredo mimo nas, ŽIVIMO jih!! Vsaj zase vem, da jih bom želim si, da bi vsi vi v sebi začutili vse tisto lepo, najlepše... kar smo in kar imamo!!! Lep, najlepši dan vsem!!

Dobro jutro vsem, bolnim in zdravim Včeraj sem ostala doma, angina. Malo čudno se počutim, ko jih v šoli ful manjka, zdaj pa še jaz pa saj ne bi bilo nič hudga, ko ne bi meli tako naravnost zlobno pomočnico eh pa ne bom o njej zdaj, škoda energije, besed, obrabe tipk in mojih prstov no včeraj sem mela čas da si ogledam Koljo. In sem začela tako tuliti, ko mali pride s kufrčkom k Luku, joj kako bi ga kar vzela k sebi, in potem ko pride mami ponj in reče Luku "očka" in ko Luka ostane čist sam.. no ampak potem pokažejo njegovo ljubico NOSEČO oooo, kako lepoooo!!!!! Čist sem se prepustila joku, tuljenju, in ko sem že cmerala, sem uživala v tem očiščevalnem stanju in sem se hitro spomnila še česa (ko glih jokam), zaradi česa bi še mal pojokcala in sem potem še malo potegnila... oo, kako je pasalo!! No saj en dan pred menstruacijo sem vedno tko čudno jokasto razpoložena. In ko mam čas bom naredila lutke iz kuhovnic za hčerok, pa sem ji včeraj že eno, Mihca, pa je tamali kar nerodn blo ga pogledat, tok smo se ji smejali!! No zdaj ga že nosi s sabo. Samo še oblečt ga moram.

Mikica, obožujem Lošinj in Cres!! Vsako leto gremo za par dni vsaj, ponavadi pred sezono, ko še ni gužve. Sicer pa radi raziskujemo otoka, Osor je krasen, pa Lubenice, si že bila tam?? Kot bi se vrnila v preteklost, tiste kamnite hiške na vrhu otoka... Sem hotela prilimat še kakšno fotko, pa ne gre več (moram spet mal Marsi zatežit, kaj je narobe). Sicer je zame hrvaška obala zakon; tiste plaže s plakatov (palme, pesek...) so pa ponavadi v vlažnem topskem podnebju, ki je meni ubitačno, pa še valovi so tako močni, da greš do kolen v vodo, pa te že prevrnejo. Ni ga čez Jadransko morje!!!

Marsa. Hvala za link o angini, ne vem če sem se ti že zahvalila, ker sem čist zmedena (8od vročine, no pa tudi nasploh) glede tega kdo je kolk lep jaz vedno pravim, če kdo izžareva tisto nekaj, je lep, lahko je kdo "revijsko" lep, ampak če je hladen--- ali če zine kakšno tako, te vse mine jaz sem sebi bila všeč pred par leti, ko sem se počutila odlično - vsak dan sem tekla 1 uro (pred službo lepo prosim), živela na morju (je kaj lepšega), imela sem mehko kožo in srečna sem bila. Zato sem si bila všeč. Zdaj se pa počutim kot razkuhan makaron ali krompir ali prazna vreča. Nič časa zase nimam. No še tale z usodnega dne

... in ko sem že poštudirala tole pošiljanje fotk, pa še kakšno; tale je iz Lošinja lani (ne gledam ponavadi tako grdo)

Matr se mi vid da sem bolna, sploh ne vem kaj delam, poleg tega se mi je zapisalo Mikica namesto P, ah saj ...

Pa še eno od tamale.. Veš Marsa v resnici nisem prav nič luštna to se ti samo zdi

Tole sem pa jaz z mojo Pikico (drugi poskus)

Leče - ful sem si jih želela 15 let nazaj in jih tudi dobila, ampak sem si bila tako grda, da sem se kar zjokala. Potem sem se navadila, pa komot sem bila, ampak skos umetne solze, potem sem eno strgala, pa seneni nahod dobila, pa tako.. pol sem pa dobila z leti tak astigmatizem, da menda ne morem met več mehkih leč. Ampak, menda jih lahko, sem zvedla, a nič še dost ne pozanimala. Za očali sem nekako skrita. Čeprav nimam lepih okvirjev, ker nazadnje ko sem jih kupovala, sem bila v nosečniški slabosti in "Dej, tele bom, pa čau!" Leče bi mela, ker bi rada mela sončna očala. Čeprav, hm kaj pa sončna z dioptrijo... joj ne vem.angino imam in vročino pa malo bluzim

Sami izgovori... morda sem ful zoprna glede tega, ampak izhajam iz sebe in vem, da če bi me tip prevaral, bi me prevaral, in nobeno opravičilo ne bi zaleglo. Če si bi moral iskat v drugi ženski potešitev, pomeni da z mano ni zadovoljen. In če mi ne bi nikoli prej tega omenil, pomeni da niti komunikacija med nama ne bi ve funkcionirala. No če je pa tako, pa itak nimava več kaj skupaj iskat. Vmešajo se ene tretje energije in to več ni to. Je pa ful zanimivo, kako zanimiva tema, koliko postov.

Moj oče (elektrika je njegova profesija) dostikrat reče: tok teče skoz žico ali pa ne teče. Tretje možnosti ni. In taka je njegova življenjska filozofija. Moram rečt, da mu VČASIH dam celo prav. Varanje ne more bit na pol. Je ali pa ni. In vsi, ki imajo za natipkat o tem več kot tri stavke, že iščejo izgovor za varanje ali opravičilo.

Ribči, tako zelo si želim, da bi se življenje tako obrnilo, da bi se z mojo družinico preselili na Obalo...

Nataly, a maš vsaj vrabca v roki hura za izpit, (joj kdaj ga bom pa jaz naredila?? po moje sem preveč tupa in zakomplicirana za vožnjo. Ko jaz naredim izpit, bo to največja zmaga v mojem življenju. Resno. Poem je vse mogoče. Potem ZMOREM VSE!!) Blagor vsem, ki imate več kot 0,5cm snega, tu pri nas piha, zoprn veter ošter da kar pika. Ko bi le bili zdravi do sobote, ko gremo v hribe. OO, ko bi le bili. Glede na to, da je cela šola skoraj v objemu gripe in viroz. Jaz se zaenkrat ne dam.

aha, štekam, Andres. Po moje si ti en od unih tipov, s katerim bi se lahko pogovarjala. Všeč so mi ljudje, ki poslušajo, kaj govorim. Ki mi vržejo kost za glodanje. Ali me izzovejo. Mi postavijo kočljiva vprašanja. Bla bla, kot včasih paše in kot ga je Muši zelo dobro opisala, pa tudi Oona, je samo blabla in na koncu takega pogovora sem bolj prazna kot prej. Uživam, če se lakho pogovarjam o vsem. Samo sogovornik mora biti pravi. Konkretno teme, ki se jih (trenutno) pogovarjam s prijateljicami: osebne (problemi iz domačih logov -še bolj konkretno, kaj me moti pri tašči in kako naj to rešim, kako veliko moj mož dela in bi rada, da bi manj, kako sem se odločila, da je čas za spremembe - da sem se preveč zanemarila, o hčerki, kako raste in kaj je zanimivega ušpičila), službene (kaj naredit s pomočnico, ki nam vsem zaposlenim greni življenje), odnosi (zakaj sta šla narazen, kako ga prebolet, kako si nanovo organizirat življenje)... dostikrat se pogovarjam s prijateljicami o tem, kako smo se pri čem POČUTILE, pri kakšnem pogovoru ali dejanju... S tipi pa - z možem se pogovarjava o čisto vsem, on bi se pa še bolj o avtih pa o košarki - no o tem se s kolegi, sicer pa se pogovarjajo bolj konkretno, kaj bo kdo naredil ali je naredil (doma), o službi, spomini na kakšne traparije, ki so jih skup ušpičli... To mi trenutno pride na misel. Vse pa je odvisno od sogovornika. Valjda. Dej Andres, vrži še kakšno zanimivo kost!

Vse moje življenje me kličejo po izpeljavi iz imena, zdaj pa mam tega dost, no saj drugi me bodo še vedno isto klicali, ampak vsaj tukaj se pa lahko malo poigram, tako da sem si zbrala tale nick, ki je srilansko žensko ime iz ene pesmice... Surangeni, Surangeni, Surangeni te malu ganawaaaa, malu malu malu, meden genapu malu Surangeni te malu genawaaaaa... (Surangeni je prinesla malo ribo, zares je bila mala...) Pač, spomini na eno prekrasno obdobje v mojem življenju itak se mi včasih zdi da bi morala kar ostat tam... ali pa vsaj it vsake tolk časa na odklop tja dol...

No tu sem iz sebe izhajala, namreč včasih sem imela več časa in sem se bolj posvečala svojim notranjim čutom in imela skos filing, da sem v stiku z mojim varuhom. Zdaj pa komaj utegnem slšat vsa "zunanja" sporočila, tako da zgleda me ne doseže... razen če gre za kaj resnega. Potem se potrudi in ga zaslišim. Bi pa rada spet prišla v stik. Za to pa rabim samo čas čas čas drugo vse imam... brez skrbi, zapustil te pa zihr ni

Mogoče si se pa ti odločila, da ga ne boš več tok upoštevala??

Dragi stric ne morem verjeti, da te ni več tukaj ne dojemam... kmalu bo teden dni, odkar mi je mami sporočila. da si umrl. kaj??? ne, ni res!!!! ni res!!!! toliko časa smo se odpravljali spet na Hrvaško. Nazadnje smo bili skupaj, ko sta nama s teto organizirala poporočni žur za mojo žlahto. Maja lani je bilo. V torti opolnoči je bila zataknjena moja spominska, ej, spomnil si se, kako sva s tvojo hčerko pisali v to spominsko!!! Našel si jo po 20 letih in mi pripravil tako presenečenje, da sem zajokala od sreče!! Ti si pa stal zadovoljno in ponosno in naju gledal... Vedno si me tako lepo sprejel, vsake počitnice, ko sem komaj čakala, da pridem iz Ljubljane k vam, kjer je bil zame raj. In ko sem prvič pripeljala mojega moža, si tusi njega lepo sprejel. Znal si se pohecati. Imel si smisel za humor, tudi črnega, da so se znali ljudje zgražati, ti si se pa muzal... Pred petimi leti si povedal, da si dobil hudo sladkorno. Ampak nikoli nisi pokazal, da bi te to kakor koli zlomilo. Še naprej si delal, hja, celo v službi niso ničesar vedeli... "Pridita kdaj s teto, saj ni daleč!" So bile moje zadnje besede tebi. "Ja, bova, enkrat sigurno prideva pogledat, kje si si to uredila dom!" Zdaj vem, da te nikoli ne bo... Po pogrebu smo šli k tebi domov. Polna hiša ljudi... celo tvoji sodelavci iz Avstrije so prišli... Mi tamladi smo sedeli v jedilnici... obrnila sem se k tvoji mlajši hčeri... "Nekdo manjka, a ne..." Ja, ti bi gotovo sedel pri nas, tastari bi ti bili predolgočasni! S tvojo starejšo hčerko sva šle v sobo previt mojo pupiko. Ona je tvoj karakter, veš to, ne? Zato sta se znala tolikokrat špikati. Veš, pogreša te... 55 let je pisalo. 55!!!!!! Naslednjega dne je bilo prečudovito vreme. A ti ga ne boš videl nikoli več... Ne bom se več spraševala, zakaj nisi hotel v bolnišnico, ko si že kri bruhal. Takšna je bila tvoja odločitev. Spoštujem jo, ker te imam rada. Počivaj v miru, predragi moj stric!!!!

Hudimana, Andres, kake pa maš - zakaj naj ne bi bile dost globoke za resne pogovore?!?! Upam da se šališ, sicer te pregriznem na pol!! To bi kvečjemu lahko rekla za vas, dece, pa ne bom, ker je to samo eno poslploševanje. Maš takšne in drugačne, pa vseeno... so razlike. Konkretno: zadnjič smo preživeli vikend v koči na Pokljuki, 5 parov (plus moja pupa), daleč od civilizacije. In po dnevu na snegu smo imeli "družabni" večer. Kmalu pa smo se babe zvlekle nekako v svoj kotek (razen tamale, ki je osvajala tipe, precej uspešno), tipi pa so debatirali po svoje. Razdelili smo se spontano, ker smo načele različne teme. Osebne, bolj občutljive, in ja, bolj globoke. Ko je ena govorila, smo druge prisluhnile in disciplinirano podale vsak svoj komentar, ko smo prišle na vrsto. Seveda nas je vmes prekinjalo vpitje dedcev, ki so igrali Risk in hodili po pirčije v kuhinjo, se krohotali na glas in imeli prav take, bedne, plitke pogovore in jeb**** povprek. KADAR pa se dobimo s temi pari posebej (npr. da smo samo dva skupaj, pa znajo bit tudi tipčki resni in globoki za pogovore. TAko da, nič slabega. poleg vsega tega resnega pa meni osebno PAŠE čvekat, klepetat, "šimfat" (tudi kdaj) in se pogovarjat o precej intimnih stvareh - s prijateljicami. Medtem ko vem, da se tipi ko so skupaj nikoli nimajo resnih debat. To je moja izkušnja, vem, da sem dala ua primerjavo tudi moške pogovore, ampak nič za to. Smo si različni, definitivno. A konc koncev, brez njih ne gre. No saj brez nas pa še sploh ne

Moja izkušnja, da provokatorja najbolj "sprovociraš", če ga ignoriraš, saj pričakuje ravno obratno reakcijo, s tem pa mu pokažeš, da ti "dol visi" in postaneš zmagovalec, on pa bedni poraženec. Čim se odzoveš na provokacije, začneš igrati njegovo igro - s tem pa je že on zmagal.