coccinelle

o, Mick(eni)

z malo zamude še od mene je tole res en super plejsek... si je skorej težko predstavljati lajf brez njega, čeprav z občasnimi pavzami

oj, ste me presenetili, sploh ker zadnje čase nimam ravno veliko časa za LNF. Hvala vsakemu in vsem za čestitke in dobre želje, pa naj so izražene javno ali pa le na tihem pri sebi... še posebej stanetu, santosu, silverju, Piku, cosmi, Pikici in cashyju... pa tudi tistim, ki ste izrazili čestitke na drugačen način

od srca hvala!

že en čas nisem nič dodala semle... pa naj bo tole... belo jutro grličin puh se pridruži snežinkam * še beseda o rimi v haikuju: večinoma je nezaželena. nekateri prevajalci japonskih klasičnih haikujev so jo uporabljali, a splošno mnenje je, da je v tako kratki poeziji, kot je haiku, rima premočna in lahko kvečjemu škodi. zaželene pa so 'notranje' rime: asonanca, aliteracija...

sem in tja že kakšnega napišem, ne verjamem pa, da glih zmagovalne drugač pa crnčim v službi, so nas dodatno obremenili z delom, pa se je treba vsega še naučit... skratka gužva na kvadrat saj, vse naj vsem ribicam

u prolazu enih par , pa si jih potalajte zdaj že zjutraj ne uspem več na kofe pridivjat... ej ne vem, kam to pelje matr sem hujš kot silverjevi konjički, še Amis se je pofočkala z dopusta, pa od cosme bila opažena... klarus še vedno zalaga ekipo z dozami kofeina... mejte se vsi

hehe... vidim, da se prav zabavate ne bom nič komentirala, ker nima smisla... zato je druga tema

jst nism tega rekla... ... glasnariba.press

v nasprotju s splošno razširjenim mnenjem ribe (da o morskih sesalcih sploh ne govorim) niso tihe, nasprotno... nekatere vrste proizvajajo zelo glasne zvoke

アラン - če boš čakal na 'haiku trenutek', se ti lahko zgodi, da se boš načakal... ... ker tega famoznega h. trenutka Japonci sploh ne poznajo (čeprav priznavajo, da se včasih - ampak res zelo redko - zgodi in uspešno prenese v haiku), to je čista izmišljotina zahodnjakov (predvsem Blytha kot pionirja zahodnega haikuja), prav tako kot enačenje haikuja in zena... ne trdim, da povezave ni, ampak nikakor pa to ni neločljivo povezano... iiiiii... Ira hvala, silver (pa čeprav je sedna zaslužna)

Hm... kako pa veš, da ni maksimum, če ne poskusiš, če vedno čakaš na 'tisto'? Veliki pesniki so napisali ogromno haikujev in lahko si misliš, da niso bili vsi biseri (za Isso je znano, da je napisal prek 24.000 haikujev), pa se jih danes ravno tako prevaja in ceni.Sama še vedno mislim, da če je od 10 napisanih haikujev eden vreden objave, se mi jih splača napisati vseh 10 in še več. Morda porešeč (ali kdo drug)... haiku je omejen s 17 zlogi (ni res!), vsebuje 'vremensko napoved' (kigo ali po domače sezonsko besedo - le delno res), teme se ponavljajo, vse je že bilo napisano (delno res, a vedno obstajajo variante na temo, ki lahko povsem spremenijo kontekst)... zakaj bi se mučil... Moj odgovor bi bil: zato, ker je vredno, ker skozi haiku postaneš bolj ozaveščen, bolj dojemljiv za svet okoli sebe, haiku lahko deluje terapevtsko... in še kaj bi se našlo... Vsi smo iskalci popolnosti, a že sama definicija haikuja je preveč zmuzljiva, da bi se jo dalo ujeti v nekaj alinej, še bolj zmuzljiv je 'popoln' haiku... ki je približno tako verjeten kot popoln moški (ali ženska)... bistvena je interakcija, prenos sporočila med avtorjem in bralcem (poslušalcem)...

... bi mi zdajle pasal en kofe... saj si lahko postrežem, ne ... pa pozdrav ekipi

hehe... navrže provokacijo, pol ga pa ni bliz Silver, zelo všečen niz Sedna... ful lepo berzbarvno nebo še ptice redkobesedne

Zakaj misliš, Alan New, da danes pesniki ne znajo živeti trenutka? Zato ne rabiš biti prosvetljen, dovolj je, da se zavedaš sveta okoli sebe in imaš posluh za malenkosti, ki sestavljajo življenje. Drži pa, da se haiku praviloma ne piše za pisalno mizo (ali računaknikom), ampak iz izkušnje, resničnega doživetja. Že Basho je rekel, o boru se uči od bora... in to še vedno velja. Res je, da so prve haikuje pisali pesniki, ki so se ukvarjali le s tem, pogosto so bili menihi (med drugim tudi Basho, ki mu priznavajo pionirstvo na področju haikuja in Issa, drugi veliki haiku pesnik), veliko so potovali (tu je spet potrebno omeniti Bashoja in njegove znamenite popotne dnevnike, od katerih je najbolj znan Oku no hosomichi - Ozka pot na sever). Nasprotno pa se je Shiki, še eden od velikanov haikuja in njegov veliki reformator, ki je živel ob prelomu 19. stoletja, preživljal z novinarstvom in založništvom, čeprav je, dokler mu je zdravje omogočalo, veliko potoval. V zadnjih letih svojega življenja je bil prikovan na bolniško posteljo, a zato vseeno veliko ustvarjal. O tem, ali se globalni haiku lahko sploh tako imenuje, se že od nekdaj krešejo mnenja... kot zanimivost, Japonci pogosto uporabljajo za haiku, ki ga pišejo ne-Japonci, katakano in ne kanji... Kljub temu je haiku razširjen po vsem svetu, prirejajo se mednarodni natečaji (številni sponzorji so prav z Japonske), globalni jezik haikuja pa poleg japonščine vse bolj postaja angleščina. V svetovnem merilu je Japonska vsekakor še vedno supersila, kar se tiče haikuja. Zelo močan je haiku tudi v S Ameriki (ZDA, Kanada), v Evropi pa je (zanimivo?) poleg V. Britanije haiku najbolj razvit na področju Balkana. Haiku pa se piše po vsem svetu, od Brazilije do Indije, Avstralije, N. Zelandije, Malezije, Filipinov, pa tudi v Afriki... In nikakor se ne strinjam, da se v tej temi najde le krama haikujev (seveda pa ne gre brez nje). Če za svoj haiku dobiš nagrado na Japonskem, že ne more biti 'krama'. In slučajno se lahko pohvalim s tem. Poezijo v drugi temi (kalodontu) pa bi res težko označil za haiku, čeprav se vmes najde kakšen čisto spodoben primerek. p.s. hvala, sedna, za tvoje mnenje

boro, hvala za pozdrave da se ubuduće ne mučiš nickom, moje pravo ime nije tajna i možeš ga uvijek upotrijebiti. polona lia ... hvala za pomoč... coccinelle je zasedena, ker se uči novih stvari v službi (in malo tudi izven službe) tvoja poezija pa res zasluži, da jo vidi več ljudi sedna, tudi ti si posebna, tako kot tvoja poezija... te vedno z veseljem berem

mi je tako nekaj mimo zadišal, da se moram še tu pofočkat

ko se že igračkamo tamle s haiku kalodontom ( )... haiku pravzaprav izvira iz vezane poezije, ki jo je pisalo več pesnikov, ponavadi na dvorih pomembnežev. Taka pesnitev se je imenovala haikai no renga in haiku, kot ga poznamo danes, izvira iz prve kitice (trivrstičnice v obliki 5-7-5 z referenco na letni čas, v katerem se je renga pisala in ponavadi s cezuro) teh pesnitev. Pesniki so ponavadi imeli pripravljenih nekaj primerov uvodne kitice ki se imenuje hokku, iz katerega se razvije poznejši haikai ali haiku) in prispevati uvodni verz je bila posebna čast. Pri teh pesnitvah so obstajala določena pravila, ki se upoštevajo še danes v sodobnejših oblikah renge (imenovanih renku). Verzi so si sledili v zaporedju 5-7-5 in 7-7 (danes se štetje zlogov opušča in gre za tri- in dvovrstilčne verze), vsak naslednji verz se je moral na nek način navezovati na predhodnega in razlikovati od enega prej. Vmes so po pravilu verzi o luni, ljubezni in cvetju, ki nastopajo v določenih segmentih pesnitve. Pravil ne poznam podrobno, je pa zanimivo iskati povezave med verzi, ki so včasih lahko komaj zaznavni. Pri tem ne gre za ponavljanje besed (to je nezaželeno), ampak asociativne povezave podob, občutkov ali drugih čutnih zaznav. Cela znanost, v glavnem Včasihg so pisali renge tudi s po tisoč verzi, danes pa se najpogosteje piše renku z 12, 20 ali 36 verzi.

tole pa dobr, porny reki v objem večerno sonce pošilja pozdrav

saj pridem pokukat, če mi znese... trenutno me malo baše služba, doma se stvari postavljajo na svoje mesto... res sem pa bolj malo gor zadnje čase ovčica v črnini nevihtnega neba - prve kaplje *si me prehitel, porny je*iga, če je treba vmes odgovarjat na telefone

ej, razturate... pikoxsrcx , sedna free ... ti imaš pa zmeraj take odbite... haiku kalodont naj bo za danes tole... potujoči oblaki prek narasle reke golob z vejico

ej, kwa razturate brez mene free pa še nekaj prav posrečenih domislic je tu na 'se spat mudi' pa niti pod razno nimam haiku nadaljevanja

en mimodrveči pozdrav... upam, da ste vsi ok...

pa mi res ni... crknjena ko pes, pa glavo mi razganja... ma ne, saj je kjut, sam tole je preveč filozofsko, da bi bil haiku in prekratko, da bi bilo kaj drugega tkole pa pri meni... polna glava scenarijev tveganja... muza na dopustu

Hvala za komentar, odium.p Saj haiku je izvorno vzhodnjaška (točneje japonska) kratka poezija, poezija enega diha. In zahodnjaki so jo dolgo povezovali z zenom. Vsekakor je zen (lahko) prisoten v haikuju, ni pa z njim neločljivo povezan. Je pa zanimivo, kaj se izcimi iz take vaje... sama sem jo pisala 3 dni, četrti dan pa mi ni čisto uspelo... nekaj rezultatov (ki niso haiku, a imajo potencial, da to postanejo) sem objavila v temi haiku na forumu... ob priliki prilepim še sem.