Danes zjutraj sem odšla k spovedi, da se spovem svojih premnogih grehov. Govorila sem cele pol ure, glede na to, da sem bila že prejšnji mesec, je bilo to zelo dolgo. Po končani pripovedi je župnik utihnil, tako, da sem mislila, da ga je od vsega lepega pobralo, nato pa je izbruhnilo iz njega:"Gospodična, vi ne boste prišli nikoli v nebesa, pekel vas pričakuje odprtih rok, saj ne obstaja dovolj molitvic, ki bi lahko izbrisale vaše grehe. Svetujem vam, da se resno zazrete vase in se poboljšate, če se sploh še lahko!" Jaz sem se po njegovih besedah veselo zasmejala, rekla, da se počutim veliko lažjo in se poslovila z besedami:"Se vidimo naslednji mesec!" In zdaj, ko je moja duša čista, grem lahko spet veselo na delo! Začela bom kar z enim izmed najosnovnejših grehov!