Volk K.L.

Upam, da ti v srce prinašam lepe spomine ! Pa še kako... Lepo je bilo, zmeraj nekje v naravi pod jasnim in milim nebom . Strast in ljubezen. Kako dobro nama je šlo. Potem pa se je čez noč spremenila. Najhuje mi je pri srcu to, ko sva nehala, me je imela za naivca. Naiven sem bil samo v tem, da sem zmeraj pričakoval da bo mogoče nekega dne iskrena do mene. V to sem slepo verjel, ko sva prenehala. Pa je trajalo, trajalo, trajalo še nekaj mesecev, najinega poznanstva je bilo vse manj in manj. Vse bolj odtujena in hladna je ratovala. Vedno bolj nedosledna v svojih izjavah. Zdaj ko se niti ne pogovarjava več, je mnogo bolje zopet smo boljše volje, tako jaz kot ona. Stvari gredo naprej. Hotel sem da se najino poznastvo nadaljuje v smislu prijateljstva, vztrajal in vztrajal, pa ne gre. Vedno bolj odtujena in vse bolj neiskrena je bila, vse manj zaupljiva, zahrbtna, opravljiva. Tudi v oči se mi ni upala več pogledat. Kaj naj s tako žensko naredim, ki na tak način komunicira s mano. Po vseh lepih trenutkih. Nič, izničiš poznastvo. Prekineš kontakt. Jo še pozdravljam, pa tudi to se mi zdi odveč. Se spominjam ko se je dostikrat hvalila, češ da je ona drgač kar precej žleht. Pa ni res. To ji je kao nek imidž. Če je kdo žleht sem jaz tisti. Ona x!x Ona pa je trmasto zabita do amena.

Volkec, se mi zdi, da je to zelo zelo odvisno, od primera do primera. jaz imam samo 1 konkretnega bivšega 8mislim takšnega, da sva bila dalj časa v vezi, ap nisva več). Nekako se mi zdi, da sva si izmenjala, kar sva si imela za izmenjati, če bi se kje srečala, bi ga že pozdravila, ga pa v nobenem pogledu ne pogrešam in zato ne iščem stika z njim. Očitno je on podobnega mnenja. nekateri ljudje pridejo v naše življenje in gredo. Sploh ni nujno, da se spreš, ali prideš v kakršenkoli konflikt. Enostavno ni prostora za stike celo življenje z vsemi, ki jih spoznamo. No res sem malce posplošeno napisal. Mislil sem na to, da bivši parček ko se srečata se pozdravita, podebatirata itd. Ne pa da se niti pogledata več v oči. Kot da se nista nikoli poznala ali imela kaj. Na to sem predvsem mislil. Pa na žalost prav to delamo, skoraj vsi mi. Jaz nisem nobena izjema. Ne moremo nečesa požreti, smo prepolni ponosa. Dobro, če te t.i. partner vleče za nos 100 na uro, to potem res pelje k totalni prekinitvi vseh stikov, niti pozdrava ni več. Res je, prav imaš ko malo bolj pomislim. To je od primera do primera odvisno, kako se bo prekinitev iztekla. V sovraštvo, ali v prijateljstvo. Preobrazba v medsebojnih odnosih, kva pa vem

Hitler je imel željo da pride v zgodovino v dveh verzijah. V primeru zmage bi bil mesija in rešitelj nordijske rase, no na vso srečo je izgubil. V zgodovino človeštva bo zapisan kot najbolj okruten vodja nekega naroda. Odgovoren za 2 svetovno vojno, za vsesplošno klanje med narodi. Skoraj nihče mu ni do kolen razen Stalina. Po masovni okrutnosti jima sledi Pol Pot. Po drugi strani pa bi bil D-Dan še bolj krvav, če ne bi bilo ruske fronte in fronte zaveznikov v J Italiji. Stalin je že '43 žical Churchilla in Roosvelta da se odpre druga fronta. No pa so zavezniki odprli ne eno, ampak tri fronte. Afrika-Italija, D-Dan Normandija ter kasneje invazija iz Korzike na Provanso, ki je znatno pospešil umik Švabov iz Francije ter se združili s tistimi zavezniki iz Normandije.

Imaš prav se strinjam s tabo .

Bivši je lahko prijatelj, nema problema. Mislim da bi tako moralo biti pri vsaki prekinitvi zveze. Pa na žalost ni, ane ... Pri tem pa je strašansko pomembna medsebojna iskrenost, če si hočeta bivši parček obdržati prijateljske vezi. Mislim da je strašno pozitivno če si z bivšim ali bivšo v dobrih prijateljskih stikih, zaradi novih izkušenj ali pa novih bolečin. Tako si obadva izmenjujeta mnenja, izkušnje, tako si tudi prideta na jasno ali se je splačalo iti narazen ali ne. Resnično pa ne razumem zakaj ne bi bil z bivšim ali z bivšo prijatelj. Če sta si delila lepe skupne trenutke in veliko zaupanja, ne vem zakaj bi morali kar naenkrat prekiniti vse stike. Je že res, da pri nekaterih primerih dobro prekiniti stike (npr: plot jump sindrom). Ampak v večini primerov, pa bi ti stiki lahko ostali, vsaj ko se bivša srečata nekje v ulici. Ne pa da se ignorirata, kakor da se ne poznata.

A kdo ve, kdaj bodo Pixiesi nastopali v LJ. Baje so karte v predprodaji že razprodane.

Nema problema, ti sam ulet stari.

Draga Nadi, saj bo vse v redu. Boš videla ...

Poznam primer ko sta se zaljubila bratranec in sestrična. Ne samo zaljubila. Pa ni šlo ker sta imela prevelik strah, da bosta razkrita, zalotena nekje. Pismu v takih primerih res ne veš, kako odreagirati. V naši klapi je bil en tak smotan filing, ampak saj je šlo neki cajta. No pol se je vse znormaliziralo. Me pa zanima kako bi bilo, če bi šla naprej. A kdo pozna primer, da sta se fant pa punca, ki sta si v bližnjem sorodstvu, poročila in imela otroke

Kaj o sebi mislim Bom ukradel citat našemu dragemu prijatelju Luciferju. Jaz sem Bog, car, faca totalna ...

Hehehehe, digitalnih fotoaparatov, ki so sedaj majhni kot mobilci, a teh pa niso prepovedali Glupi Amerikanci mislim na njihovo oblast.

Hmmm, danes sem imel seks na suho, v avtu parkiran pr' Trnovem kokr bi reku Klemen Klemen. Zanimiva stvar

V bistvu se v veliki meri strinjam z tabo, edino to o sovraštvu se nebi strinjal. Dokler sovražiš tudi z sabo še nisi razčistil. Jaz to sprejemam drugače, pa sem šel tudi skozi tako pot. Razjetim se zelo redko, vedno se vprašam, zakaj naj bi se razjezil, svojih sovražnikov nimam in ne sovražim, ker se s tem tudi slučajno ne obremenjujem. Če me nekdo ne sprejema je to njegov problem, ne moj. Tudi sam ljudi okoli mene le sprejemam ali ne, ne gojim pa sovraštva in mogoče kakoih skritih želj po manipulaciji. Če se mi je nekaj dogodilo sem bil prav sigurno tudi sam udeležen v tam in sem vzpostavil pogoje, da se mi je. Torej moram pri sebi razčistiti, zakaj sem si to dopustil. Zadnjič me je po dveh letih ignorance neko dekle prosilo, če bi popil kavico z njo in se pogovoril. Nikoli mi ni bila blizu, ker je pač imela svoje blokade in negativni odnos do ostalih. Pogovor sesem sprejel, ker sem čutil, da ji mogoče lahko dam kako misel. Po pogovoru je naslednji dan sledil cel kup obtožb in SMS-jev. Jaz na to niti trznil nisem, kar sem mislil, da je moja dolžnost sem naredil, kaj se pa sedaj dogaja in njeno "sovraštvo" je panjen problem, zame mogoče samo kot izkušnja in analiza stanja.... Skratka dokler sovražiš tudi z sabo še daleč nimaš pošlihtano. No, no sovraštvo jemljem kot trenutno stanje. Nekakšna vmesna postaja ali pa tudi kot ovira v tvoji osebnosti na poti k ozdravitvi in odpuščanju. Le redki se najdejo taki, ki so še dolgo časa obremenjeni s sovraštvom. Smatram pa da pri bolečih zadevah kot je prekinitev zveze ne po tvoji krivdi ali pa če te nekdo prizadene, da je sovraštvo ali pa jeza boljša kot žalost. Kako naj rečem raje izberem manjše zlo. Problem je če se sovraštva ne znebiš. Potem je res kot praviš, da se nisi pošlihtal do konca in tudi tvoja osebnost ni pošlihtana. Taki pa znajo bit nevarni okolici.

No tale tema se je zdaj sprevrgla v lokal patriot vojno. Jebemti bi bilo dobro izbrisat temo Izbrisani .

Rad te imam Lucifer. Daj še kakšno povej. Evo ti pošiljam tone ...

Aha ti to ločiš. Jaz ne ker se ve, da nekateri zelo dobri hekerji prodajajo svoje usluge znamenitim organizacijam, multinacionalkam ipd... No ja eni pa morajo državi na tak način odslužiti kazen.

Ronja, Ronja kako me spominjaš na nekoga, ko bi vsaj vedla ...

Opala zdravo lunatiki. Moram povedat, da me je dons ena muca zelo lepo presenetila .

Hmm boleča preteklost. Ja to so izjemno težke stvari. Težko je preboleti nekaj ali nekoga, nek dogodek. Ljudje smo pri tem zelo različni. Vsi smo na začetku potrti, neugodno presenečeni, žalostni. Potem se to pri nekaterih naprej razvije v depresijo, v hudo obliko žalosti, nekateri se poberejo dokaj hitro, pri nekaterih pa se ta potrtost sprevrže v sovraštvo. To sovraštvo tudi mene objame kar se tiče boleče preteklosti, dogodkov. Ne vem, ampak mi je že kar nekajkrat v življenju dvignilo samozavest nazaj. Zato razumem sovraštvo. Ne sovraštvo kar tako. Ampak sovraštvo do nekoga, ki te je zelo prizadel. V tako bolečih trenutkih je težko biti objektiven, težko biti razumen, težko je prenašati takšno bolečino. Kdor pravi da je sovraštvo rezultat padca samozavesti ima prekleto prav. Saj ga s sovraštvom skušamo tudi povrniti. Depresija pa je vdaja v usodo. Prav to pa mene odbija od tega, sploh pa če moraš jemati tablete zaradi žalosti. Naj se vsi tisti ljudje, ki jemljejo tablete zaradi nekoga za katerim žalujejo, povprašajo ali so si to res prislužili. Izjeme so le tisti, ki žalujejo in objokujejo smrt in tem ljudjem izražam globoko spoštovanje. Če pa dolgo časa žaluješ za nekom ki te je izdal, to pa je potem res izraz totalne predaje tvoje osebnosti ter nesamozavesti. In ko nekoga zasovražiš, to ne pomeni da želiš nekomu vse najslabše. To enostavno pomeni, da se ti gnusi, da nekoga ne moreš videt z očmi, enostavno pomeni da ta oseba zate ne obstaja več. Bes se peni v tvojih ustih. Pri nekaterih je to samo še korak do umora. Sovraštvo je želja po maščevanju. Pomeni na silo se obračunati z bolečo preteklostjo in sedanostjo. Če si sposoben zasovražiti nekoga, si sposoben tudi odpustiti tej isti osebi, ker veš da si ti tisti moralni zmagovalec. Na vso srečo takšna sovraštva ne trajajo dolgo, pa tudi se v večini primerov ne konča tragično ampak ravno nasprotno. Je pa sovraštvo tako kot depresija, na veliko prepletena z bolečo preteklostjo.

Uau Marsa, imava iste misli. Veš to sem že kar nekaj časa nazaj naredil, pa sem bil presenečen, kako hudičevo kontraverzen sem.

Ahaaaaa, znaš me, znaš me ... dok sam još pištolj bio.

hmm... jaz pa ne- mogoče ker se ne identificiram z ničemer. ne bi sodelovala v prelivanju krvi... na takšen način se nič ne spremeni: nasilje na nasilje. čeprav kri ali pa podrejanje edino kar vem je da bi storila vse za to da bi se izognila obema. da se ubrati tudi to pot- čim več takšnih izbir, tem manj možnosti za vojne In ko nimaš več nič na izbiro. Ali predati se ali ubijati Kaj potem

Ko sem z voljo čisto dol, je optimizem edina veja na kateri visim, da ne padem še globlje.

Pri nas v Sloveniji imamo dve vrsti ljudi. "Kulturni" in "nekulturni" ljudje. "Kulturni" ljudje so večinoma tisti, ki se imajo za nekaj posebnega (nadljudje), poleg tega je pri njih pohlep zelo velika "kulturna" vrlina. "Nekulturneži" smo mi ostali večinski narod, ki slepo ubogamo vsako zapoved t.i. "kulturnih" ljudi. Med te "kulturne" ljudi spadajo celo nekateri eminetni umetniki, ki bi morali biti po defaultu kulturni, pa so samo "kulturni" ljudje. Kultura ljudi v neki določeni državi je zrcalna slika v kakšnem moralnem in duhovnem stanju je ta država. No in kako je pri nas potem Ni težko uganiti .