Skoči na vsebino

principesa

Lunatik
  • Št. objav

    3.060
  • Član od

  • Zadnji obisk

Vse kar je objavil/a principesa

  1. principesa

    SREČA JE...

    TEB PA z veseljem dam, če prideš...
  2. Karierna lestnvica ----Karriereleitner NO COMMENT! (ni lepo za videt,je pa resnično, ha ha ) http://www.arcor.de/ecards/images/picture0...riereleiter.swf
  3. principesa

    SREČA JE...

    kolk maš ti lepe peseke jest ga imam tudi majhnega belega.... mojo srečico na vrvici
  4. principesa

    SREČA JE...

    prid k meni pa ti prišepnem
  5. Najpopolnejši opis prave Ljubezni do najbližjega pa najdemo v poslanici sv. Pavla Korinčanom, katero lahko imenujemo tudi "spekter Ljubezni." Sv. Pavel o Ljubezni: "Ko bi govoril človeške in angelske jezike, Ljubezni pa ne bi imel, sem brneč bron ali zveneče cimbale? In ko bi imel dar preroštva in ko bi spoznal vse skrivnosti in imel vse vednosti in ko bi imel vso vero, da bi gore prestavljal, Ljubezni pa ne bi imel, nisem nič. In ko bi razdal vse svoje imetje in ko bi žrtvoval svoje telo, da bi zgorel, ne bi pa imel Ljubezni, mi nič ne koristi. Kaj je božanska ljubezen ali po grško AGAPE O tem govori lahko samo tisti, ki jo je izkusil. Človek z zavestjo Boga ve. Končala bom s prekrasnim opisom prave Ljubezni, ki je podobna opisu sv. Pavla. Napisal jo je razsvetljeni Thomas A. Kempis v delu IMITACIJA KRISTUSA: "Ljubezen pazi in v spanju ne drema. Ko kloni, ni utrujena. Ko je prestrašena, ni ovirana. Ko je razpeta, ni ovirana. Toda kot živi plamen in goreča bakla se vedno dviguje v višine, Kdor je kdaj ljubil, pozna zvok tega glasu."
  6. xrosex Živimo v obdobju depresije. Stres biča vso človeštvo. Obdobje evforije je za nami. Dolgčas mori. Odtujenost človeka od človeka je strahovita, še nikdar v zgodovini ni bilo tako strašnega odtujevanja, kot je to prav v našem času. Človek današnjega časa \"želi\" biti sam, to je bolezen našega časa. Ko se je človek oddaljil od božanskega načrta, je s tem uničil povezavo z božanskim življenjskim poljem. Mnogi miti govorijo o tej ločitvi. Sčasoma se je vedenje o tej izgubljeni enosti ali od odvrnitvi od Boga vedno bolj izgubljalo, dokler ni ostalo le še nejasna slutnja, ki se kot oddaljen, nevzvišen odgovor odraža v narodnih šegah in običajih. Ko jeseni odpada listje, nas vedno spet prevzame za hip prevzame rahel občutek slovesa in otožnosti. Sončno in veselo poletje je minilo. Po izpolnitvi svoje naloge drevo prekine povezavo z listi, tako da lahko lahkotno odpadejo na tla. Toda naloga in cilj drevesa niso listi, ampak sadeži. Zgradba sadežev je prilagojena procesu rasti drevesa. Listi so pomembni, dokler tvorijo klorofil - listno zelenilo, da drevo iz zraka lahko sprejme nepogrešljivi ogljikov dioksid in ga nadomešča s kisikom. Ko so sadeži zreli, jih oberemo ali pa odpadejo, drevo pa mora usmeriti vso svojo moč v poganjanje brstičev za nov življenjski ciklus, ki se bo začel spomladi. Listi in sadeži bi brez potrebe trošili njegove moči. Zato nastavek listnih pecljev poroženi. Listi tako ne dobivajo več življenjskih sokov, ovenijo in odmrejo. Tako življenje, kot vidni načrt razodevanja, nastaja kot klica v semenskem zrnu. Tako deluje vesolje in tako nastane tudi najmanjše živo bitje iz klice, ki vsebuje lastno obliko razodevanja. Vse oblike razodevanja skupaj predstavljajo celoto, ki jo imenujemo kot življenje. Tako kot vesolje sestavljajo miriade življenjskih oblik, ki so celota, sta tudi človek in drevo sestavljena iz mnogih delčkov, ki vsebujejo načrt razodevanja. Človek, ki se ločil od svojega Stvarnika, ima še vedno semensko zrno v sebi klico njegove zgradbe. Toda ta klica zrna je zaradi neustreznih življenjskih pogojev človeka, ki se je ločil od enosti in se s tem odločil za propad in smrt, obdana z ovojem - oklepom. Vzrokov za depresijo ne poznamo, če gledamo na njih v luči duše in telesa, vendar imajo svojo vlogo dedni faktorji, stres v vsakodnevnem poklicnem in privatnem življenju, pogost neuspeh, smrt bližnjega ali določena socialna nevezanost. Depresija je lahko povezana tudi z telesno boleznijo. Z njo pogosto povezujejo virusne infekcije, n.pr., gripo, žlezno vročico ali kronično utrujenost. Depresijo lahko sprožijo tudi različna zdravila, n. pr. Beta blokatorji, alkohol in življenjske nevarne bolezni. Glede na obdobje, ki smo ga uvodoma zapisali in padca od Stvarnika, število depresivnih ljudi stalno narašča. Vsak deseti v življenju zboli za depresivno psihozo, od tega je 10% manično depresivnih. Pri mnogih ljudeh se depresija skriva pod plaščem telesne bolezni. Bolan človek toži nad bolečinami v vseh mogočih organih in pekoči koži, vendar ni mogoče najti nobenih bolezenskih sprememb. Stres je ubijalec! Je vzrok za padec imunskega sistema. Prekomeren stres preveliko aktiviranje simpatikusa je tesno povezan z oslabelostjo imunskega sistema, zaradi česar ima prevelik stres določen pomen pri številnih infekcijah in tudi na področju tumornih obolenj. Pri tem pa igra naš vegetativni avtonomni živčni sistem zelo pomembno vlogo. In kaj je vegetativni živčni sistem? Vegetativni živčni sistem je tisti del človeškega živčnega sistema, ki upravlja funkcije vseh notranjih organov v telesu. Ni podrejen naši volji: deluje brez našega zavestnega upravljanja, torej avtonomno, zaradi česar ga imenujemo tudi kot avtonomni živčni sistem. Depresijo se lahko zdravi z vedenjsko terapijo, ki nas uči kako se izogibati negativnim mislim; negativna moč misli je strahovita. Negativne misli, ki niso dovolj močne da bi jih lahko imenovali kot destruktivne, pa vseeno lahko vplivajo na nek dogodek ali odnos, in v primeru da so kronične, lahko pripeljejo do usodnega stanja našega uma. Sezonsko pogojeno depresijo se lahko zelo uspešno zdravi s svetlobno terapijo, kombinirano s sprostitvijo, naravnimi sredstvi, kot so izvlečki melise ali šentjanževke.
  7. ...ampak, ker nobena stvar ni večna....
  8. važno da se imamo radi in razumemo šale pa dan mine čisto preprosta psihologija p.s. vrba pa zakaj ti mene tko rada "požgetaš" povej...
  9. važno, da je pesem dobra je že prav, da si me popravil se dogaja
  10. .. med turškim in šentjernejškim petelinom
  11. sory BORIS tut jaz se včasih zmotim
  12. vukovi umiru sami-dušan novkovič
×
×
  • Objavi novo...