Dan, ko odsla sva v zalosti cas, k drugim resnicam iskat najin jaz, praznih oci, samotnih sledi v cas, ki ni maral ljudi. Daljnji odmev velikih besed brise spomin se v preteklosti ujet, truden razum pocitka zeli, prazen odgovor boli. Zbujam se iz omame iskanja, gledam spet jutro v oci, niti tkem iz omame spoznanja, strah me ni mojih noci. Sama zrem v zivljenje, sama tkem poti, sama najdem sanje, mocna bolj, kot ti. Slutnja moci prinasa nemir, slika spomina izgublja okvir, sama zdrobim zivljenja pasti, misel svobodno leti.