Določeni kompromisi morajo obstajati,v končni fazi je vsak pri sebi unikat s svojimi izkušnjami.Te nas vodijo skozi lajf in skozi partnerske odnose,...mogoče ne bi temu rekel prilagajanje,bolj razumevanje partnerja in njegovih izkušenj.Če pa je nekdo "trd" že po karakterju in tumba svoje do onemoglosti,he ali dobiš sebi podobnega in tumbasta vsak svoje ali pa greš narazen. Ljudje itak imamo različne pragove tolerance,koliko smo sami pri sebi pripravljeni spustiti ta prag in se prilagoditi oziroma razumeti partnerja, je pa odvisno od tega koliko nam ta človek pomeni.Definitivno je od nas samih odvisno ali bo odnos vzdržal ali ne.Seveda je tukaj še faktor postelje,če tam ne štima, potem beseda prilagajanje odpade. Z leti pride tudi do določene monotonije v odnosu,s tem se strinjam, no in v tem trenutku pride do izraza naša sposobnost prilagajanja,vsekakor mora biti obojestranska,ker če ne eden trpi. Včasih se samemu sebi čudim ,kako znamo biti naivni in infantilni z mano na čelu,...ego faktor. :xx!: