Kabalist

Tvoj način izražanja in razmišljanja me napeljuje k misli, da si precej prebral, vendar morebiti nimaš posebnih praktičnih izkušenj iz katere od celovitih metod osebnostne rasti. V tebi brbota nasprotovanje instituciji verovanja in v tej vnemi dejansko ne razumeš zaporedja stvari, ki se odvijajo pri procesu osebnostne rasti. Tudi sam sem pred mnogimi leti tako goreče pametoval o razliki med vero in vedenjem. To je bilo takrat, ko sem verjel v vedenje, a tega ni bilo. Imel sem zgolj umski konstrukt na osnovi finih knjig. Sedaj je to mimo in vero, tudi institucionalizirano dojemam precej širše. V RKC ne vidim zgolj sprevrženih pedofilov in zakrnjenih politikantov, temveč tudi nesebično zavzemanje za dobro družbe. Ti in RKC sta otroka zahoda, ki temelji na antični mešanici mnogih izročil. Saj si lahko goreč nasprotnik RKC, vendar zaradi te gorečnosti nisi nič boljši od njih. Isti lajež, samo mimoidoči je drug...

Kolikšna je tvoja izkušnja v zvezi s tem? Strah pred zaprtimi prostori je tegoba mnogih v stresnih situacijah. Obvladovanje stresa je ena od temeljnih nalog osebnostne rasti. Stres je fiziološka posledica preboja notranjega čutenja - preseganja tolerance našega moralnega sistema. Stresni agnesi so impulzi, ki izvirajo iz notranjega čutenja in so precej škodljivi.

je nekaj na tem. Citat meni vedno pomeni najmanj pomanjkanje lastnega besednega zaklada. V Kabali je silno popularna oblika navezovanja na tuje misli s pomočjo komentarja. Vzameš za iztočnico neko besedilo in našišeš komentar, ki je odraz tvojega videnja vsebine tega besedila. To je ustvarjalno delo. Citat pa je samo kopiranje, brez lastnega prispevka.

Je delno nekaj na tem Vendar ego ni slab. Ego je središče tistega dela zavestnosti, ki ima na grbi naše vsakdanje bivanje. Instrumenti ega so refleksivni razum, notranje čutenje, del spomina, občutki in nekateri psoredni mehanizmi, ki delujejo preko ega (nagoni, del čustev ipd). Ego je preko praga zavesti povezan tudi s samozavedanjem. Samozavedanja ego običajno ne more sam od sebe zaznati. problem je, ker se egu pripisujejo vloge, za katere ni montiran v naša trupla.

Takisto so besede, kot je "občutiti", "sprejemati", "začutiti", "toleranca" takisto prostitutke ali žigoli v isti javni hiši. Krik belebeta preglasi notranjajo tišino. Inflacija besed pač nič ne stane...

Vsekakor. Ako nečesa ne verjameš, še to ne pomeni, da ignoriraš. Samo nespametni ljudje nejevero potrjujejo s kategoričnim zavračanjem. Vprašal sem se: "Kaj pe, če je vse to res?" in zatem dodal še vprašanje: "Kaj, če gre za nekakšen peskovnik zavesti?" in: "Kam lahko to pripelje?"

Strast je absolutistična. Je pa naravna, dokler človek osebnostno ne napreduje. Potem je naravno, da stvari drugače dojame, izvede in razume. Popolna pretočnost (ta izraz sem nekje že slišal) je v roki z roko z ljubečo pozornostjo. Vendar ljubeča pozornost ne izhaja iz strasti. Strast izhaja iz navezanosti in to je kal strahu pred izgubo. A kot pravim, različni ljudje različno živijo in različno urejajo svoje odnose. Intenzivnost čustvovanja je stvar posameznikove presoje in nima absolutne mere.

Fenomen je zanimiv. Saj ni potrebno, da verjamem v neke X-ljudi. Lastnosti, s katerimi se indigo ljudje izpostavljate, so kot nalašč za moj roman in to bom seveda uporabil. Zakaj pa ne? Sam način izražanja vaju obeh indigo mi je dalo idejo, kako to stvar uporabiti. Tista Miskotova o drugih svetovih je tudi pomagala...

Saj Bogu ni mar, kaj imaš ali jaz raje. Tako pač je. Gre za določena sovpadanja in lastnosti, kakršne so pač očitne. Eh, Emanuel, ti pa ne moreš iz svoje "Janezovsko evangelijske" citatorske kože. Ljudje mešajo nedeljsko vero, ki je inercijska tradicija in vero kot odnos do nečesa, kar jim je dosegljivo, vendar šele po določeni prehojeni poti.

Hm, vprašanja, vprašanja. Novo partnerico že imam kar nekaj časa. Hitro sem počistil s svojim delom krivde in odpravil vzrok za njo. Glede deleža krivde bivše se sploh ne obremenjujem. To je njen problem in dokler ne počisti, jo bo tiščalo. Otrok še nikoli ni tako reagiral. Ves čas ksrbim za to, da se kaj takšnega vsaj zaradi mene ne bo zgodilo. Za čustva ne potrebujem nobenega nadzora. kakor hitro v sebi opraviš določeno čiščo, se stvari same od sebe urejajo. Pomembna je samo pozornost. Tukaj ni nekega umskega napora, temveč prosta pretočnost. Nenavezanost sama pride, ko odstraniš vzroke navezovanja na ljudi ali stvari. Osvobojen strasti sem pravzaprav bližje ljudem. Močni čustveni naboji so vedno vezani na podzavest. Ko vsaj približno pokidaš gnojišče, je manj nenadzorovanega bruhanja in več usmerjanja te energije. Saj pravim. To gre skupaj s celoto celovite metode osebnostne rasti. V drugih poteh tem stvarem drugače rečejo. Stvar je samo v interpretaciji, a rezultati so bolj ali manj pri vseh poteh podobni. Nekje je eno prej in drugo kasneje in obratno...

Joj, kje si ti? Komu mar, kaj pride? Sedaj se izteka eon Bika (Zemlje) in nastopa eon Vodnarja (Vode). Ti prehodi niso tako silni kot si nekateri predstavljajo. To so dolgotrajni procesi, kateri drsijo proti krizi. Značilnosti predhodnega obdobja se morajo popolnoma izpeti, maksimirati. Kaj ti bo Oven, saj je bil pred komaj 4000 leti?

Zanimivo si to nanizal. Obstaja nekaj duhovnih poti, ki si pomagajo s psihoaktivnimi substancami. Sicer pa ni tolikaj pomembna vsrta izkušnje, temveč nauk, katerega potegneš iz nje. Mimogrede fenomen indigo otrok sem uporabil v romanu, katerega pišem. Sama ideja je dovolj zanimiva in v pravem kontekstu se da izplejati dobro zgodbo. Način razmišljanja indigo ljudi paše kot ata na mamo v vsebino, katero pišem.

Skratka, tukaj je cel kup primerov in nasvetov, kako se rešiti treme pred javnostjo. Najbolje bo, da vsi držimo pesti za Matjazza!

Lahko ti povem, kako je ponekod v kabalističnih šolah, ker za druge ne morem govoriti iz izkušenj. Vsakdo, ki se poda na pot osebnostne rasti s pomočjo Kabale, mora na samem začetku sprejeti tri namere: "PRAVILNO RAZMIŠLJANJE, PRAVILNO VEROVANJE (ZAUPANJE) IN PRAVILNO DELOVANJE" Zakaj tako? Dokler ne veš, moraš verjeti. Kakor hitro pa spoznaš, potem veš in verjameš, da si pravilno verjel. A na začetku poti nič ne veš. Zategadelj si prisiljen verjeti. Pravilno verovanje je popolno zaupanje v Navodilo, kakršno si dobil od mojstra (osebno ali kako drugače). Pravilno razmišljanje je in pravilno delovanje sta usmerjena v tvoje vsakodnevne postopke, katere uskladiš z Navodilom. Fokus pozornosti je neprestano usmerjen v tukaj in sedaj. Neprestano deluješ moralno, ker s tem ne vzbujaš nepotrebne pozornosti. Tako je. Vsakdo misli, da je nekaj posebnega. To je naravna težnja po individualnosti. Kljub vsemu pa se večina folka med sabo razlikuje zgolj fiziološko in po spominih. Način razmišljanja in delovanja je pri večini precej podoben - kakor pri ovcah. Iz tega lahko izstopiš samo z resnim delom na sebi. Dokler nisi zavestnejši, si podoben egiptovskim sužnjem. Samo naša sužnost je subtilnejša, ker ni tako očitna. Želje in motivi, kateri ženejo 99% ljudi, so posledica okoliščin in ne njihove avtonomne odločitve. Spretna medijska propaganda ima eno samo nalogo: Utišati namero individualizacije. kakor hitro začneš brskati po svoji zavesti, najdeš sledove tega delovanja zunanjega okolja. Glede krize RKC: Saj ni treba biti vatikanolog, da ugotoviš naravo krize. Nedeljska religioznost upada, a Cerkev nima odgovora na to. Tukaj so še notranje napetosti, izhajajoče iz narave sodobne družbe.

Različne besede se uporabljajo za iste stvari in iste besede za različne stvari. Beseda ljubezen je najbolj zlorabljena beseda v duhovnosti in širše. Je kot prostitutka, katero vsi nategujejo, a ji nihče ne plača, zvodnik jo pa zato pretepa s korobačem.

Hm, zanimiva zgodba, vendar čisto tipična za slehernika tvojih let. Ko si notri, ne vidiš, kako izgleda od zunaj. Vsakdo ima željo po takšni ali drugačni pripadnosti. Vsaka doba ima svoj sistem urejanja teh pripadnosti. Dokler se zavestno ne podaš na pot raziskovanja svojega položaja in svojega namena, se tega niti ne zavedaš tako v polni meri. Kakor hitro se podaš na pot individualizacije, ostaneš sam. najprej odpadejo etikete, katere si sam nadeneš ali so ti jih drugi nadeli. Žal padanje mask ne poteka gladko in enostavno...

Ni za kaj! verjetno si našel svojo trenutno vlogo. Vsaka je dobra, katera te izpolnjuje.

To je to. Okolje nas danes neprestano bombardira in vsi želijo iz nas narediti ovce, katere bodo vlekli za nos. Iz nas hočejo narediti potrošniške robote. Kar stisne me ob histeriji hiperpotrošništva, kateremu smo priča. Nakupujem, torej sem, je nova maksima sodobnosti. Kar precej je potrebno za upor temu bombardiranju. Posebno otroci postajajo vedno bolj odvisni od (M)TV in medijev. Nimajo več astnega razmišljanja, temveč za njih razmišljajo njim namenjeni mediji. To ni dobra popotnica. Vsakdo, ki ni v tem kalupu, pa je že nekaj posebnega. Vsaj misli, da je poseben.

Odličn, butl! Pozabil si še na plišaste igrače in "bubl bubl"!

tako nekako izgleda. To stališče je stvar posameznika. nekdo goji vero zaradi strahu, a nekdo zaradi želje po napredovanju. ne moreš tako enostransko govoriti o veri. Preveč površinsko razmišljaš. Moč vere je silna in to energijo lahko uporabiš na razne načine. Tudi nož lahko uporabiš za ubijanje ali rezanje kruha. Stvar ni v nožu, temveč njegovi uporabi. za spoznanje ne potrebuješ zanikati vero. To je neracionalno. vero moraš uporabiti za pot do spoznanja. Bog je med drugim tudi to. Pravzaprav je vse Bog. od nas je odvisno, kako bomo Boga prepoznali in spoznali. Gotovo pa ni nečimern striček z brado, ki neprestano nerga in grozi. To je praznoverna predstava za neuke, katere je treba krotiti s palico, sicer bi postali zveri.

Najbrž si zdravilec, ki je nekaj naredil na sebi. Vprašaj se: "Sem se razvijal zaradi sebe ali zaradi pomoči drugim?" Pri odgovoru bodi iskren. Duhovni učitelj skrbi za osebnostno rast učenca in z njim vzpostavi poseben odnos. To ni odnos zdravilec -> pomoči potreben. Človek, ki je poteben terapije, mora najprej svojo osebnost uravnati, jo očistiti motenj, ki motijo njegovo vsakdanjost. Nekomu z motnjami, ki terjajo terapijo, niti pod razno ne bi dal duhovnih vaj. neravnovesja človeške duševnosti so različna. Nekatera se zdravijo na naravni način (o tem ti ne bom govoril, ker več veš od mene), a za druge je potreben malce drastičnejši pristop. Vsekakor je torej razlika med zdravilcem in duhovnim učiteljem in ti si po tem zdravilec.

Med nastopom si misli, da govoriš najbližjim. natanko tako nastopaj in trema bo manjša. Predpogoj za uspešen nastop pa je kvalitetna priprava. Nedovoljšnja priprava je največkrat vzrok za tremo. To ti povem iz svoje izkušnje. Poslušalci ti bodo verjeli in ti zaupali, če boš sam zaupal temu, kar govoriš. deluj verodostojno, bodi prepričan v to, kar govoriš in trema bo izpuhtela. Dvom bo sčasoma splahnel.

debata se lepo razvija. To je lepo. vsakdo prispeva svoj kamenček v mozaiku razmišljanj. Ne NAŠO, temveč tudi svojo (pravzaprav predvsem svojo). Ne moreš verjeti, kakšna demonska silina se skriva izpod plašča budnega zavedanja. vendar je to samo energija, ki čaka na preobrazbo. Vsaka verodostojna metoda osebnostne rasti ima bolj ali manj učinkovito tehnologijo brodenja po tej brozgi, ker tudi brozga je. Notri so vse potlačene frustracije, neizživeti nagoni, potisnjeni spomini, vtisi nezavednega, ostanki raznih procesov izven budne zavesti, sanjanja ipd. Pot v nebesa je preko pekla. Ni druge poti. Tudi nekaj tega je. vsakdo se rodi recimo s kompletnim naborom kolektivno nezavednega. Stari mojstri so jih predstavili z velikimi arkanami (skrivnostmi) tarota. Te karte bi morali namesto cenenega prerokovanja uporabljati za svoj razvoj. Meni osebno je najbolj všeč meditacijski sistem triad in zaporedij zavestnih operacij. največ učinka je s kartami, katere sam narišeš. vsakdo pač na svoj poseben način doživlja simbolikjo kolektivno nezavednega. Ravno razmišljam, da bom pred svojega skoraj 8 let starega sina postavil velike arkane, da mi s svojimi besedami pove, kaj vidi. Alef, tvoje pisanje mi je vedno bolj všeč. kar je na eni strani drek, je na drugi strani gnojilo. pri čiščenju greznice podzavesti ni pomembna terminologija, temveč delo. Kaj ti pomaga na izust našteti vse angele, vse magijske formule sefir in enciklopedično znanje o čakrah, če si do kolen v dreku? Knjiga služi samo kot dopolnilo, morebiti navodilo, a z branjem ne moreš nič storiti, razen polnjenja razuma s podatki. Kaj ti pomaga polna baterija, če je nikamor ne vtakneš? Sama od sebe se nekoristno izprazni. Natanko tako.

V bistvu je tvoje razmišljanje vsaj delno pravilno. Vere temeljijo na delu posameznikov, ki so presegli takratno povprečje. Slehernik dandanašnjega ni nič boljši človek od egiptovskega sužnja. Samo s tehniko smo si podaljšali in ojačali čutila in mišice. A razmišljamo enako. Religija je včasih opravljala to, kar danes počne država. Države so se okrepile, prevzele večino funkcij religije, a institucionaliziranim veram je ostalo vzdrževanje tradicije in civilizacijske paradigme. RKC in ostale institucije čaka preoblikovanje v duhovni servis. delno ta proces že poteka. Izza vsake religije je vedno tudi metoda osebnostne rasti. Krščanska mistika je takšna pot. Sicer je dolgotrajna, vendar deluje. Vsekakor je dobesedno tolmačenje verskih resnic neumno. Vendar pa alegorični pomen tega prinaša čisto drugo sliko.

Hm, zanimivo branje. Sicer si je treba vzeti nekaj časa, a ni krize. V tej dobi instantne zadovoljitve je malce obširnejši prispevek že kar nekaj neobičajnega. Mnogim je tvoj scenarij življenje. Kar veliko jih je, ki veliko berejo o duhovnosti. Potem so polni angelske energije, po čakrah sem jim pretaka manitu ipd. Vendar vse to brez resničnega dela na sebi. Dokler svojo brozgo opazuješ od zgoraj, še ne zaudarja. A ko se spustiš v kanalizacijo svoje podzavesti, pa smrdi, kot sam hudič.