cigancica

mick,sej ne vem točno kaj naj ti rečem,ne mislim pametovat,ker nimam kej pametovat....drži se

tko, moja bitka z vago se nadaljuje ,kilca in pol že šla ne,ne vaga se mi pa ne bo več smejala,nema! prav vidim jo,kako je stiskaška in noče pokazat manj,sam sem boljša od nje ,tko da nima kej ,kot manjšat številke

po nevihti spet sonček posijal. zrak diši po očiščenem,nebo brez oblačka.prijalo je mal eolovega pihanja,pa dež ,tako kot zdaj prija mirno jutro . torej pravi dan za striktno dieto sicer sem si dovolila že 1.prekršek-kavo z rjavim sladkorjem ,ker se bom naslednjih 20dni privajala jo piti brez. zaenkrat sem optimist,bomo videli kolk še moj značaj premore trme in vztrajnosti,predvsem samodiscipline,ki že nekaj časa škripa. no,pa gremo na pot hujšanja

hi,hi,kante,kaj? pr nas jih ob sredah odvažajo resetirat,ja...pa na novo zagnat,ker tole, kar se zdejle okrog dogaja ...mislim ,da bo tak puč ratal,pa kaos.... malce sem napeto-evforična,podoben občutek me je navdajal pred bombardiranjem. al je pač to vse del velikega plana kurc,sej sm itak čist navadna tuna,čeprav rada plavam proti toku

uu,free,a nisi mogel spat ponoči? tjazy dr jutro,po lepih sanjah spet.pismu kaj so men dal v infuzijo? sem pričakovala,da mi bo vse tisto "mamilje" v žile premetalo čakre, pa jih je zgleda mal pospravlo čisto ok počutje,sonček sije,sosed nabija po gasu traktorja poln elana.žihr bi še k men na vrt prišel mal poplevit ,pa trto porezat,pa grozdje pobrat ker mam jst drugo delo zdejle,pa ne morm s to nogo nič tazga,no. in tako bo še cel mesec al pa kej več juhuhuhuhuh

hvala mitra,škoda k vse to že vem kruha itak res ne jem,ker nisem pač od kruha.krompir enkrat na teden,riž enkrat na teden,testenine enkrat na teden tko,da je skor cel teden oh na jedilniku bom zmanjšala,obljubom sama sebi drugače mam pa cajt zdejle spet malo ustvarjat,čeprav se nisem še zaprav lotila. tokrat bom najbrž spet po platnu,po doooolgem času,packala mislim ,da bo to največja packarija,kar sem jih kdaj napackala

živ žav,res sem tako rekla ,ja sicer ni šlo za bolezen,ampak poškodbo,ampak tudi ta poškodba ni prišla brez namenov ooo,danes šli končno šivi dol,so me že tko vezali,da nisem mogla vaj normalno delat. zdej pa naprej vaje vaje vaje in še enkrat vaje.to je to. pa dieto bo treba udart,ker tkole doma premalo porabim,da bi tolk vase dajala pa skoz sem lačna,no. nektarine šopam,kot da bodo zmanjkale ,pa kavice zmlekom,pa upam ,da drisko dobim

zaenkrat še brskam mal več informacij o sami blezni davnovega sindroma,nato bo sledil kak obisk društev ali posameznikov ,pol bomo pa videli. upam ,da mi bo c cajtom zneslo....ma bo ziher.če je želja in volja,se bo tud cajt našel,ane?

živa ,živa,sam bolj nepokretna kot pokretna.no,"pokret" še gre "okret2pa še ne od vedno mi je bil njihov nasmeh tako čist in sijoč ko pridem z bolniške morm najt cajt za obiske

dokler sem bila v bolnici sem imela zelo zanimive,žive sanje. ene od sanj so se mi prav vtisnile v spomin,ko sem sanjala anestezista iz bolnice sanjala sem ,da je bil bioenergetik in mi je iz desnega dela trebuha ,medtem ,ko sem ležala na boku,z rokami vlekel nekaj ven.bolelo je kot hudič,vendar sem mu zaupala.ni se me dotaknil ,le energijo je uporabljal. z zaupanjem sem se prepustila,saj me je njegov pristop pomirjal,rekel je naj še malo potrpim in bo kmalu konec. ko je opravil sem se počutila prenovljeno,pozdravljeno. zbudila sem se in bila polna energije,še vedno sem videla njegovo podobo pred sabo in se z roko držala na mestu ,kjer je pobira svinjarijo ven. še vedno sem lahko občutila bolečino iz sanj,ki pa je izginila,ostala je le v spominu. naslednjo noč sem spet upala na take sanje,saj so se mi zdele tako resnične,pozitivne,da bi jih kar ponovila.

aj,že vem ,mi ni takoj vklopilo....

kakšno barko?

jutro doma ob kavici in megličasto prebujajoči svetlobi. mislim ,da se nisem še aklimatizirala.cel teden sem preživela v ortopedski bolnišnici Valdoltra zaradi operacije kolena. skoraj tako je bilo,kot da bi bila tam na dopustu in ne na operaciji stavba je bila tik ob morju,sobe s tv-jem in kopalnico in hrano ,po moji želji vegeterijansko, v sobi luksuz vsako jutro sem vstajala ob šestih,ko je bila še tema zunaj,se odpravila do avtomata za kavo in odšepala na sprehod po svežem zraku ob morju počasi ob ograji,da ne bi padla ,sem hodila med padajočimi kostanji in listjem ,ki jih je nametal veter ,ki se je tako lepo oglašal med krošnjami visokih dreves.v zgodnje jutranji prebujajoči se svetlobi je bilo videti vse tako magično lepo,rjavkasto ,oranžno,zeleno,..v ozadju pa temno modro nebo s še nekaj zvezdicami,ki se je počasi spreminjalo v svetlejšo modro in se zlivalo v mirno morsko gladino ,na kateri so v bližini počivale barčice . zvok barčic in jadrnic "klink klonk klink klonk" se je ujel s šumenjem vetra v krošnjah in zizibala sem se v meditacijo. mir,le kak od spuščenih pavov se je oglašal in klical svojo drago nekje med grmovjem. kmalu so se začeli prebujati tudi ostali pacienti in takrat je bilo skoraj neizogibno druženje na vrsti. med jamranjem zaradi bolečin je bilo veliko heca in dobre volje ,smeha na ves glas,saj smo bili vsi v podobni situaciji in si vlivali poguma in tolažbe. čez dan je bilo podobno ,tudi zvečer. spoznala sem nekaj prijetnih ljudi,ki jih nikoli ne bom pozabila. eden od primerov je bila gospa ,ki je že od malih nog paraplegik. vsak dan se je z invalidskim vozičkom odpeljala do terase z razgledom ,si prižgala cigaret in opazovala okolico,pave,ljudi,naravo,morje.... vsak dan sva kakšno rekli,zadnji dan pa se mi je še posebej prikupila. povedala je svojo zgodbo iz otroštva,marsikaj je pretrpela,vendar je kljub vsemu zelo bistra ženska ,na trdnih tleh,z jasnimi načeli in trdno voljo. iz nje pa seva nekaj tako veličastnega,da me je kar očaralo. hvaležna sem za to izkušnjo,kjlub bolečinam,ki jih bom čutila še najmanj leto dni. hvaležna sem osebju ,sestram,doktorju,fizioterapevtom in vsem ostalim pacientom,nikoli jih ne bom pozabila. dobila sem občutek,klic ,da bi rada šla obiskati onemogle,ko pridem k sebi. več bi rada delala dobrodelno,najraje bi obiskala otroke z davnovim sindromom,avtistične,kakorkoli drugačne,pa tudi starejše. že dolgo čutim to željo,zdaj pa le še bolj. rada bi se jim približala in rada bi ,da bi me sprejeli. in vem ,da bi mi bilo dovolj,da se mi le nasmehnejo ,da bi v mojem srčku kar vrelo od ljubezni,občutka sreče. xrosex lep dan vsem

nedelja, tko sladko sem spala,pa me je naenkrat neki vsekalo po licih ,nič jasno.... pa vidim ,da me je naša pikasta ,nagajiva yuski mahnila z repom baraba mala,ji je blo že dolgcajt navsezgodi bemu. pa pogledam paranoično okrog...kje je moj mobitel,budilka?! shit zaspala sem v službi,pa še v laboratorij bi morala...kako to ,da nisem navila budilka,nikol ne zaspim in tko sem se lovila po sobi nekaj minut...dokler seveda nisem butec jst ugotovila ,da je nedelja ufff ,je odleglo zdejle...sam pulz mi še kr laufa hitreje matr,to je pa blo bujenje,ja. nedeljsko poležavanje odpade očitno. to pomeni,da bom izkoristila velik del dneva ....za čiščenje duše,telesa,stanovanja,sprehod,ljubezen in bližino nekoga,in še in še..... hvala yuski za tisto klofuto z dalmatinskim močnim repom lepo nedeljo tudi vam

mislim ,da kmalu ne bom imela več kaj govorit in ne povedat,je že samoumevno preveč

a to uno kazen za prehitro vožnjo,k pol postaneš inpotenten

u bertoĆih? kaj ste delal v bertokih?

poglej post nad tvojim,pa boš videl kaj me zadržuje-facebook! zezam

danes sem se zbudila bolj za nič.....včeri ponoč visela na facebooku :xx!: katasrofa,nikol nisem bla tolk na netu, po takih straneh,kot v zadnjem mesecu ta k.facebook,kr povleklo me je jebemtiš ne,ne! bo treba zreducirat tole... čim se gor prjavim ,se že vsujejo komentarji,čati in vse te neke aplikacije,kr neki v tri dni. razmišljam kam bo to pripeljalo... ja povleklo me je ,ker po tolkih letih najdeš kao nekoga od sošolcev al frendov ipd......sam a ni to tko umetno,no? a se nismo z določenim razlogom oddaljili,sej nas nič ni skupi vleklo,pa se sploh iskal nismo,zdej te pa vsak kr iz dolgcajta najde.... pa vprašanja letijo kje si?...kaj počneš?....a veš ,da je un to pa to? mogoče sem sam trenutno mal jezna nase ,da sem si dovolila ,ja....kurc bom že uredila,probala zbrisat gor par stvari ,če se bo dalo al pa zaklent funkcije. lunin net je edini na katerem bom ostala,dokler bo obstajal,ker so tu teme in ljudje ,s katerimi sem lahko produktivna z mislimi,dejanji in še in še..... in se nihše ne urine vame,če jaz tega nočem! lunin net je zakon,jebeš facebook!

hej ,aliana kolk cajta boš še tam?joj,jst bi tudi

hvala hvala za aplavz

rada mam preizkušnje in čeprav vem,da jih ima življenje polno,me skoraj vsakič presenetijo. eno in isto preikušnjo mi pošilja po dolgem času spet.tokrat obstaja ena big razlika,grem naprej,brez se kej dosti ustavljat,ker čutim drugače. starih čustev ni več,so spomini,ki bodo ostali in izkušnje. čestitam sama sebi,da me ne gane več uh,zrasla sem najmanj za pet centimetrov

no sikiriiiki,no no