jaz si o poroki nikoli nisem postavljala vprasanj da ali ne,prepricana sem bila da mi o tem ni treba razmisljati.po vseh moznih avanturah in zvezah sem spoznala fanta s katerim sva se takoj neverjetno ujela,zacutila sva se v vsem.po treh mesecih sva sklenila da se porociva,kajti nisva mogla vec ziveti oddaljena drug od drugega(on je namrec tuj drzavljan).vsi prijatelji so bili sokirani nad mojo nenadno dlocitvijo in me skusali kao "strezniti".ni jim uspelo.nikogar nisem pustila da bi mi tezil to ali ono.naredila sva to iz ljubezni in zaradi tega da sploh lahko ziviva skupaj v sloveniji,brez poroke bi to bilo nemogoce pac,kajti on ne bi dobil dovoljenja za bivanje v sloveniji.ponosna sva na vse kar sva dala skozi da sva lahko skupaj.se vedno sva oba zacarana v ljubezni in se vedno nikomur ne dovoliva da se vtika v naju.nikoli mi ne bo zal za to odlocitev.pa ne zato ker sem srecno porocena,ampak zato ker sem popolnoma odgovorna za vsa svoja dejanja.vse naredim z ljubeznijo in zaupanjem vase in kar najbolje lahko naredim .za to mi nikoli ne more biti zal.kar se tice njega ,pa je enako.sem mnenja da me ne more razocarati,lahko razocara samo sebe.jaz od njega nic ne pricakujem,vse samo pride-tako kot je prisla poroka.