hm...el nino sem razmisljala mal o tej temi...in sem se poskusila vrniti v case ko sem tudi jaz menjavala tko na hitro,da se jih niti ne spomnim dobro vseh.mama mi je skoz tezila,da nisem normalna,naj se ze zresnim malo in naj ne zajeb.... tolk teh tipov.ni bilo tako kot je ona mislila,nisem se sla "zajebavanja folka",ampak preprostega iskanja sorodne duse.ko mi je ze vse skupaj prekipelo,po tolikem menjavanju,sem se odlocila ostati nek cas sama brez kakrsnih koli navez z moskimi,razen starih prijateljstev.eno leto nisem imela fizicnih odnosov z nobenim in sem se malo bolj posvecala sebi.kmalu sem ugotovila,zakaj sem toliko menjavala.ugotovila sem ,da sem imela veliko silo in potrebo po nekom ,ki bi me imel rad ,me ljubil taksno kakrsna sem...hkrati pa sama sebe nisem dovolj spostovala ne imela rada.torej sem pricakovala od partnerjev vedno prevec in sama dala premalo ,se posebej nase sem dala premalo.in ker nihce ni mogel v meni vzbuditi ljubezni(do sebe) sem pac nasla drugega...itd.torej sem menjavala ker sem mislila ,da bi mi ljubezen morali dajati drugi,kar je nemogoce -ker je se nisem nasla v sebi.zdaj vem ,da je ljubezen v meni pogoj in koren za kakrsnokoli zvezo in nasplosno za lajf. partnerje sem prenehala menjavati ,ko sem odkrila zaklad v sebi.