meni grejo moji doloceni kompleksi ful na k. npr. sem ful klepetulja,vcasih se tolk zapricam,da cez neki cajta ugotovim ,da sem v druzbi,vsi kimajo -jst pa monolog furam.. ko se zavem ,utihnem in imam neznansko slabo vest ,ki me fajn grize.res si grem na zivce. v srednji soli mi je en tip zatezil,da naj bom zhe enkrat tiho,da tumach blebetam.me je to tolk prizadelo takrat ,da sem bila tiho eno leto priblizhno. pa ne zaradi njega,zaradi lastnega kompleksa ,da sem zoprna,da prevec govorim. tip se mi je se stokrat opravicil in tudi ostali so mi tezili,da kaj se pa zdej grem,pa da iscem pozornost s tem. pa ni bilo tako,jaz sem resno o sebi imela mnenje ,da sem zoprna in nisem hotela vec biti v druzhbi,se pogovarjati,raje sem bila sama s seboj in vodila monologe,se sprehajala,bluzila. pol me je cetz leto minilo,pridobila sem samospostovanje in bila pripravljena se vrniti v druzhbo. ampak delcek tega je ostal,kompleks,da prevec govorim. sicer to sem jaz od rojstva taka in se zavedam tega in nimam kaj to spreminjati,lahko pa vklopim vsake tolko sodnika v glavi ,ki odloci -zdej se pa ustavi in pusti drugim ,da povejo. tezko mi gre to,ker se v trenutku ,ko govorim,tolk poglobim v lastno razmisljanje,se hocem cimbolj razjasniti,da pozabim ,da ljudje cakajo na svojo besedo. na,zdej pa mate se eno solato,kot jo znam zmesat sama s sabo