Astra, ful lepo si napisala. Todika, tud všeč. Za mašo dat...ta je dobra. Ma ja, to so težki trenutki, k smo jih, po moje, že vsi čez moral dat. Težko je, samo jst ponavad pol tko mislm...če ni šlo, že ni bil ta pravi...sej boli, ko svina in jokam ful, samo si pa mislim...kaj, če bi nekdo mene silil bit v vezi, pa mi ne bi blo... In to mi pomaga, da nikol ne gnjavim, da bi šla nazaj, ne kličem, ne pišem msg-ev...dam popoln mir. Ne vem, a je to ponos al kaj, ampak res, še nikol v življenju nisem nobenmu scen delala zarad tega in moledovala in se po kolenih metala...konc koncev vedno pride drugi (in tud gre), mogoče bo pa nekoč le prišel nekdo, ki bo ostal. Nimaš kej...zdej sm se že naučila, da kokrkol je že bolel in blo težko, je čas vedno prinesel olajšanje in novo simpatijo, ljubezen. In pol se počas začneš veselit tistih novih iskric, zaljubljenih pogledov, prvega poljuba, metuljčkov v trebuhu in vsega vznemirjenja, ki te čaka. In da maš spet možnost izkusit to. Joj, jst bi bla pa zaljubljena. No, sej, pa še bom, ne?