Sm hotla že prej mal izbruhnt glede tega, pa sm se zadržala...se ne strinjam, da bi jim mogl bit hvaležni, da so nas gor spravl...konc koncev je bla to njihova odločitev in po vrh vsega, še dost slaba odločitev (v nekaterih primerih). Ok, sej zase nom rekla, da mi je žal, da sm se rodila, ampak glede na to, kaj se mi je dogajal, sama velik o tem razmišljam, če bi sploh mela otroke, ker me je strah, da se bom obnašala kot moji starši...konc koncev sm se od njih učila, ne? Tko da...raj nimam otrok, k da se bom gnilo do njih obnašala in jim ne bom bla sposobna rečt RADA TE MAM al pa PONOSNA SEM NATE! Sam tolk.