Cashy ne vem če razumeš prav; čisti primer - če grem z moškim ven pričakujem da bo hodil vzravnano in ponosno, da ne bo capljal zraven mene kot ribica in se naslanjal name pomehkuženo ter da se bo vedel odločno, kdaj prevzel kakšno pobudo pa naj bo to od dejanj do financ! V istem primeru pa si želim, da bo ta pokončen in odločen moški mene gledal kot svojo me objel in z mano delil nežnosti, ki pripadajo partnerjema pa da mu bom vseeno enakopravna v odločitvah, kompromisih. Seveda imam rada, da moj moški poprime kdaj pa kdaj za kako stvar po moško in reče pih kaj pa je to pomagat atu znosit par drvl v drvarnico, prijet težke vrečke iz trgovine ali tržnice, močno stisnit roko novemu znancu V drugem primeru mora bit ta moški nežen ko pride domov, se ponudit za kako pomoč, kdaj pa kdaj bit za štedilnikom ali pomit posodo, pomagat pospravit štal'co ali prinest mami rožice! Če sem iskrena to je skoraj minimum, ki ga lahko pričakuješ, s pravilno vzgojo sem prepričana da so to samoumevne stvari za enega moškega delovnost skratka v enem, tip mora bit deloven ne pa se pustit pedenat in crkljat kot kaki Črnogorac (torej tisti znani stereotip Črnogorca ki pač morda še drži morda ne ampak sej veste kaj mislim) - PIKA. In tam nekje ste se pritoževal čez Ljubljančane ane jst pa po mojih izkušnjah vem da so me eni Ljubljančani s katerimi sem šla na dejt velik lepše presenetili kot so me okoličani - ne samo da so bili urejeni, gentlemeni, vedno na voljo za pomagat tut palačinke sem že jedla izpod rok Ljubljančana in dobila najboljši foot massage! Tako da - niso čisto vsi japiji ane, tiste pač najdeš sej vemo kje, v znanih Ljubljanskih lokalih kjer ne počnejo nič drugega kot pasejo zijala in se duvajo pred ženskami :xx!: