vasudeva

jaz npr. tud imam široke cote in ne predstvalam nobene glasbene sekte.. to mi pač paše, ker je pune udobno in ni nobenega stišjenega feelinga. ko odložiš stišjeno oprijeto obleko vidiš kaj je svoboda.. drugače pa, cote gor ali dol, glavno da je dobro počutje.. zaj pa ali so tu reperi, rejveri, komerciala..-boli mene, vse skup so sami playerji...

mitja 22 tukaj bi pripomnil, da je um tisti, ki se odloča in nonstop izbira, to mi je všel to mi ni.. umo ni mogoče ljub.-sovr.videt kot celoto, temveč ju deli. in tako je stvar rešena. zdaj sem ljubeč, a čez čas pa potrka na vrata jeza. človek/um je zmeden. neve ali je ljubeč ali je jezen.. na eni strani so prijatelji na drugi sovražniki. zakaj bi sploh moral kaj izbirati? venomer, ko kaj izbereš, si pustil drugo stran prazno. ko vdihnem, vdihnem, in ko izdihnem izdihnem. dve zelo različni stvari kot jing-jang. ampak ju nikol ne izbiramo. samo vdihaval bom. nemogoče. drugi pol je zmeraj prisoten, čaka.tako je tudi v ljubezni itd. zdaj bom samo ljubil. ha,kaj pa bo z drugo stranjo? kakorkoli, jaz več ne izbiram, ali sem ljubeč ali čutim sovrštvo. se me ne tiče. oboje od tega je minljivo stanje. ko je je. z nobenim od tega se ne istovetim. pride in gre..

enkrat sem nekje prebral: ljudje še resnično niso spoznali ljubezni, zato prazno vrzel polnijo z besedami, reklamami , itd.. ljubezen je lepša, resnična, kot pa samo navadna misel-beseda...

se pravi, če nastopi sovšraštvo posvečas pozornost njemu. ali kako?ali pa ga zatiraš in hočeš nazaj spet ljubezen? a sovraštvo ni nič druga kot nasprotni pol ljubezni. ni kaj izbirat, ljub.sovrašt. vse to je neko stanje, pride in gre. se pravi ni trajno in nisi to ti.. oboje od tega treba presečt. presežemo pa ne, ker izbiramo eno in zatiramo drugo. z ljubez.se istovetimo, sovraštvo pa zanikamo. hmm pizdarija,bi rekel po domače..

hm, to pa je zaje*an.. a nimamo vsega bogastva že pred nosom - v sebi. le odpreti je treba zaspane oči in uvidet.. hmm. a mi pa le iščemo bogastva zunaj sebe v vsemogočih si stvareh.. no, stvar ljudi. sam sem okusil, mnogotera trplenje na tem.. čuti te ne bojo nikoli dokončno zadovoljili.. ne rečem, da jih ne smeš upoštevat. seveda jih. le na svojem tapravem mestu morajo biti. ne sme prevladovati vsepovprek... no, vglavnem, vsemogočno bogastvo/zadovoljitev je tukaj, že znotraj nas...

hvala tebi, za prijazno dobrodošlico. tud sam nisem samostanski menih ali kaj podobnega, kakšne stvari iz vzodnih religij pa pridejo prav.. ta tukaj zame absolutno..obleka nardi človeka..no, ravno obratno bi rekel da človek premaga svoj um z borbo nad oblekami, je to že ogromno.. nam to pomoje ni taki problem, bol kritične so tu punce Vojko in ostali, lep večer se oglasim, da bomo še kakšno zdebatirali

tud men malo ta stavek NE SPREJEMAJ... je absurden.. če bilokaj naj že pač bo, nebom sprejel, bom s tem si nakopal težave in upor proti temu. to bo mi potem postala večna spremljevalka, dokler tega ne rešim in sprejmem..če že sprejemam, ni nujno da bom tako tud deloval. pač, če sprejmem džankija ni nujno da bom sam postal takšen.. na tem svetu pa pomoje smo, da se naučimo vse brezpogojno sprejemat in ljubit...

malamaja svašta mati zemla rodila. tud take, ki so obsojevalno usmerjeni v stvari drugih.. in ravno taki so pomoje največji problem...

a je morda kdo že izvalaj to tehniko? jaz sm jo nek cajt in tudi še jo. to mi je meditacija. je pa zlo zajebano, um ti bega in hoče pobegnit nekam vstran. morš imet voljo.. najbol dolgo sm zdržo nekje uro in pol..presenetljivi občutki lahkote in mira - svežine.. osho še je podal tud tehniko 21 dnevnega exsperimenta zavedanja diha - izdiha.. tu se ti baje dogaja svašta..

folk zapravi zlo dosti dnara za raznorazne naprave,kreme, nakup iz misterija npr. ženske pustijo denar pri vedeževalki, pač puno napizdancij je vseskup. in nobenga prav tukaj ne moti glede dnara. pol pa prideš do ene resnične pomoči, in tedaj vprašaš: "a res, plačat vam morem" mislim, absurdo no. sam ne zdravim in to, ampak če mi človek resnično dobro hoče in pomaga, kje je tu point, dam mu npr. lahko ves dnar kar ga imam..saj si ga zasluži, čeprav ti bo reko, ne rabiš dati nič.. on se tako preživlja, meni pa je rešil življenje. ni boljšega. največji požiralec denarja je medij in to. od posameznika pa je pol odvisno kako se bo odločil.. dnar je prav tako energija, in brez njega v današnjem svetu ne gre. proti njemu nimam nič, in tudi vezan nisem nanj.. tisti, ko ponavadi trdi da mu dnar nič ne pomeni, je ravno najbolj vezan nanj, le da se tega ne zaveda in si samo misli, da mu ne pomeni nič..

če pogledaš po zdravi kmečki pameti, vidiš, da naklučja ne obstajajo. potem tudi takšne prevarantske terapije morejo ljudje dati skozi. kako bi sploh drugače folk vedo kaj je je prevara in kaj ne. iz prevare spoznaš resnico. a ne? po drugi strani, pa je tu vzrok in posledica bo tu. terapevta bo slej ko prej čakalo energ. sporočilo, če pa se ne bo oziro in egoistično nadaljeval potem pa bo mu kazalo zelooo slaboo.. ona stranka pa bo se naučila, da naj malo sama zase poskrbi, naj zaupa samemu sebi (ne pa da kot ponavadi brezglavo se hiti in pobereš vse kar ti pride nasproti) in učitelj ozr.terapevt se bo pojavil sam od sebe... po eni strani pa če je zdravilec napizdator ali je tapravi, sploh nima veze, če obadva enako z polnim srcem sprejmeš, boš slej ko prej dobil tisto kar je resnično dobro za tebe. namesto, da se folk meni ali je, ali ni tapravi, rajš sprejmite tega netapravega. in tedaj si pripravlen, in bog vam poslal tapravega..

Kaj je ljubezen? NI BESEDA! NI JE MOŽNO OPISAT, TAKO KOT BOGA NE..

DIANA:) pozdrav! me kar malo zanima glede česa to. jaz sem bral njegovo knjigo in so tu pa tam stvari, ki ti glih ne sedejo. ampak sem kar pozabil kakšne zadeve so to točno ble. če ti je za karkoli pokomentirat coll. rade volje se pridružim v debato...

heloo dellery! ne razumi me narobe, ampak veš kako pravijo. ponavadi tisti, ki ne morejo pomagati sebi bi zeloo radi pomagal drgim... in stinjam se z tem rekom. ker sem ga sam poukusil.. poagaj prvo sebi, soznaj sebe, spravi se na zeleno vejo in to delo bo ti prišlo samo od sebe ozr. spontano naproti.. ko je učenec pripravljen, pride učitelj..

tu vam dajem najboljši članek o urokih, prekletstvih, kako se najboljše zaščitimo..itd.. od avtorja Marjana Ogorevca... http://www.maat-center.com/clanki/uroki.php

se strinjam. res, če stvar ne okusiš ne moreš nikol občutit njenega bistva. po eni strani nauki in to ne pomenijo skoro nič.. ponavad si-smo nardili samo zbirko znanja v sebi, a nismo vedli njenega bistvenega pointa.. tako pa tudi ves naš sistem poučuje. samo eno vlko znanje. kako pravijo: človek z znanjem je mrtev človek. al nekako tako... pri oshotu je problem, ker ni pisal knjig. temveč je to imel induvidoalne pogovore snemane v živo.. zato ga res treba "pazljivo brat" .da pa se marskikaj iz njega vun potegnit. ampak treba pa stvari pol izvest in praktično okusit.. tu pr men še je mogoč preveč teorije v glavi ostalo.. ok!nič, grem pucat prah vun z glave, da bo čisto ko biser pozdraf

cigančica coll! saj to ni nič vseskup druga kot pa zabava in besedne igre.. kako naj to povem. a povem tisto kar v tem trenutku mislim, da je to to. človek ima na mentalu mnogo mnogo mnenj še baje celo iz prejšnih žiljenj ostanejo.. odvisno pa je od folka, kako s tem razpolaga. če se neistovetiš z njimi pol je tu vse vredu.. če bom izbiral mnenja, pa bom s tem absolutno zanikal drugo stran in kaj se zgodi. zmedenost uma.. pač, sprejmem vse kar mislim. in ne nardim izbire. in nebom se obremenjeval s tistim kar sem izrekel. tudi če je v meni tisoče mnenj, pa kaj pol,. po enistrani sploh nimajo nobene veze z mano, z bivanjem... kot si omenla, da je en folk kao zmeden in piše različne si stvari.. mislim da naklučja ne obstajajo, a ne? morda pa njih in tud mene to sploh ne moti.. še nekaj; če si tukaj in sedaj, že ko samo besedo v seb izgovoriš, že človek ni več tukaj in sedaj, pač pa spet v svojem umo.. biti tukaj, zame pomeni, biti brez misli/besed in čutiti čisto bivanje. to pa je za današnje razmere dokaj težavno..

Pride Mujo k Hasotu na obisk. Najde Hasota kako ima nabit nos v kurino rit. Ma šta ti to radiš Haso? Drogiram se! Kako se to ti drogiraš, Haso? Pa vidiš valjda da snifam koku

odvisno je od vzudšja in vsebine, na kaj se nanaša.. nisem mislil, kot zanikanje lastnih preteklih trditev, ampak kot sprejemanje obojega, nečesa novega in starega.. če se človek preveč obremenjuje s tem kar misli, ali je izrekel, sedaj pa govori čist druga, potem se absolutno deli, rata razcep. zato je dobro od vsega kar misliš a -ž sprejet in se ne bojevat z lastnimi predstavami. npr. enkrat si pač ljubezniv in pride čas ko čutiš sovraštvo. če bom hotel biti samo ljubeč, tedaj bom zažel izbirat in potlačevat sovraštvo in mu kazat hrbet. s tem nisem nič nardil, le povečal ga še bom. in postal še bolj sovražen do sebe. zato je vredu se vsega tega zavedat in bit sprejemljiv/neistoveten do vsega, kar pride ali misliš.. vse dobro

ne bi zdaj tule obravnal, kje v sebi sem slišal te po tvoje nekakšne glasove.. ampak tako sedaj čutim.. pa tudi nimaveze če sem od kje kdaj prebral. tudi ti si morala nekje biti obveščena o tem kar imaš sedaj za svoja stališča..? ponavad je tako, da vidiš tisto, kar nočeš videt, al pa samo to delaš?? se pravi odvisno je od tebe kako gledaš npr. na moje besede tukaj.. vse ti je nekakšno zrcalo.. če bi jaz sedaj tukaj izpisoval iz knjig. bi za to moral enako biti info. da bi sploh razumel bit o čem se vi mente... obseden pa glih nisem, da bom tukaj frajera pičo in izpisoval... nevem, vse je odvisno od tebe kako določaš. ali si projektor in boš name metala lastno vsebino. al pa boš poiskušala razumet.....

vsak človek ima ogromno stališč v sebi. malo je v službi in je dohtar. nato spet druga identiteta. če se človek z temi stališči istoveti, potem tako živi v peklu, ker je drugo v sebi zanikal.. res, da ima vsak svojo mnenje, a meni se mnenja spreminjajo, zato bom morda v drugi temi napisal čist protislovno stvar. pa kaj zato. ne bom se obremenjeval s tem kar mislim in kar je prav. ampak kaj tedaj v takšni situaciji čutim.. to mi je pomembno.. tjazy tisto prej ni blo mišljeno kot, da bi htel izpodrint al karkol. pač pa je blo namenjeno kot trenutno dejstvo na pretekli odgovor. kot vidiš in vidimo vsi, so tvoje misli, besede precej bogate in marskaj zanimivega se da naučit. kot tud od vsega in vseh drugih članov.. pozdraf

men pa ravno to ne moti. človek se tako in tako dok ni razsvetljen spreminja iz trenutka. in zato tud mišljenje. tisto, kar je zame bla duhovnost pred meseci, sedaj ni več.. zgodba(izpisek iz ezoterične psihologije - osho): zenovski mojster je učencu zastavil vprašanje. odgovor na vprašanje je bil natantko tak, kakor je nanje treba odgovoriti. naslednji dan je mojster postavil isto vprašanje. učenec je dejal: "ampak saj sem na to vprašanje odgovoril že včeraj." mojster je rekel: "zdaj sprašujem spet." učenec je ponovil odgovor. mojster je dejal:"ne veš!" učenec je dejal:"toda včeraj sem odgovoril enako in vi ste pokimali. zato sem si razložil tako, da je ogovor pravilen. zakaj ste si zdaj premislili?" mojster je rekel:"vse, kar se lahko ponovi, ne prihaja iz tebe. odgovor je prišel iz tvojega spomina, ne iz tvoje zavesti. če bi bil v resnici vedel, potem bi bil odgovor drugačen, saj se je toliko spremenilo. jaz nisem več tisti človek, ki ti je postavil vprašanje. celotna situacija je drugačna. tudi ti si drugačen, odgovor pa je isti. znova sem ti moral postaviti vprašanje, da bi videl, ali boš ponovil odgovor. ničesar se ne da ponoviti." čim bolj ste živi, tem manj ste ponavljajoči. samo mrtev človek je lahko dosleden. življenje je nedosledno; življenje je svoboda. svoboda ne more biti dosledan. dosledna do česa? dosledni ste lahko samo pri preteklosti rasvetljen človek je dosleden samo v svoji zavesti; nikdar ni dosleden pri svoji preteklosti. je totalno v dejanju. ničesar ne pušča za sabo; ničesar ne izpušča. naslednji trenutek je dejanje končano in njegova zavest je spet sveža. zavest je prisotna v vsaki situaciji, a vsako dejanje je opravljeno v popolni svobodi, kakor da je človek prvikrat v takšni situaciji...

ko sprejmeš samega sebe te sprejemajo tudi drugi. ampak, če začneš o tem razmišlat, ustvariš spet bedarijo. ko sprejmeš sebe, te kot stranski proizvod sprejmejo tud drugi.. to je nekaj spontanega.. ko ljubiš, ljubiš eksistenco, svet, bivanje..

zanimivo tole! kako močno je obleka prodrla v človekovo notranjost. brez zanimive poudarjene obleke si za zunanjost, materialnega človeka ničla.. ampak obleka ni nič druga kot moda, kriterij sepravi vsiljena je od zunaj. ste videli morda budiste, ki imajo eno in isto barvo halje? postali so sanjasin - človek, ki ne gleda več na zuanjost, ki se je odrekel zunanjemo svetu, in spoznava notranjo bogastvo.. npr. vsak hoče bit lep, s to zunanjo lepoto pa hoče pritegnit pozornost. z obleko, nakitom, lišt, bilokakšne maske daje nase.. to pa ni nič drugega, kot pa skrivanje resničnega sebe. vsak pride z svojo izdelano masko in tako se srečajo "mrtvi ljudje". zvečer srečaš zlo dobro bejbo, ko pa se zjutraj zbudiš z njo v pojsli, pa te kar srat.. pa ne zato ker bi bla grda, ampak zato ker sedaj ni nič več skrito, pokaže svojo naravo, ki jo je prej skrila. celo lep človek lahko postane grd, ko začne nekaj skrivat. in kriterijsko grd človek postane lep, ko pokaže tapravega sebe, ko se razgali. je takšen, kot je. dobi subtilno lepoto.. vsak človek je lep, ko se neha pretvarjat in se skrivat.. no, kakorkoli, nisem mogel mimo tega.. drugače, z barvami ni nič narobe, ampak zato jaz uporablam naravo. živo lepoto stvarstva.. Lp

Cvetlica, ki nikdar ni videla sonca, in cvetlica, ki se je srečala s soncem, nista isti. Ne moreta biti. Cvetlica, ki ni nikdar spoznala sončnega vzhoda, ni nikdar spoznala vzhajanja sonca v sebi. Je mrtva. Je samo možnost. Nikdar ni spoznala svojega lastnega duha. A cvetlica, ki je videla vzhajati sonce, je videla vzhajati nekaj tudi v sebi. Spoznala je svojo dušo. Zdaj cvetlica ni zgolj cvetlica; spoznala je svojo globoko, razgibano notranjost. Kako ustvarimo to notranjost v sebi? Buda je iznašel metodo, eno od najmočnejših metod za ustvaritev notranjega sonca zavedanja. Pa ne le za njegovo ustvaritev: metoda je takšna, da ne ustvari le notranjega zavedanja, temveč zavesti obenem omogoča, da prenikne do celic v telesu, do človekovega celega bitja. Metoda, ki jo uporablja Buda je znana ko anapana sati joga - jogo zavedanja vdiha in izdiha. Dihamo, vendar dihamo nezavedno. Dih je prana, dih je elan vital, - vitalnost, življenje samo - pa vendar je nezavedno. Ne zavedate se ga. In če bi se morali zavedati dihanja, zato da bi dihali, bi umrli, prej ali slej bi pozabili nanj. Ničesar se ne morete nenehno spominjati. Dihanje je vez med sistemi, ki so pod našo voljo in tistimi, ki niso. Do določene mere lahko nadzorujemo svoje dihanje, za nekaj časa dihanje celo ustavimo, ne moremo pa ga trajno zaustaviti. Poteka brez nas; neodvisno od nas. Celo če ste dolge mesece v komi, boste še naprej dihali. Je nezaveden mehanizem. Buda je uporabljal dihanje kot sredstvo za dve stvari hkrati: prvič, za ustvarjanje zavesti, in drugič, da je omogočil tej zavesti prenikniti do celic v telesu. Govoril je: "Dihajte zavestno." To ne pomeni, delajte pranajamo - jogijsko dihanje. Pomeni samo, naredite dih za predmet zavedanja, ne da bi vplivali nanj. Diha ni treba čisto nič spreminjati. Pustite ga takšnega, kakršen je - naravnega, ne spreminjajte ga. Toda ko vdihnete, vdihnite zavestno. Naj gre vaša zavest skupaj z vdihom. In ko izdihnete, naj gre vaša zavest skupaj z izdihom. Pojdite z dihanjem. Naj bo vaša pozornost z dihanjem. Pojdite z njim. Ne pozabite niti enega samega diha. Pravijo, da če se zavedate svojega dihanja za eno samo uro, ste že razsvetljeni. Toda ne smete izgubiti niti enega samega diha! Ena ura je zadosti. Zdi se zelo kratek čas, pa ni. Ko si prizadevate, da bi se zavedali, se ura zdi dolga kakor tisočletje, kajti običajno se ne morete zavedati več kakor pet ali šest sekund. Le zelo čuječa oseba se lahko zaveda tako dolgo. Večina od nas zgreši vsako sekundo. Lahko začnete z zavedanjem, ko vdihujete, a brž ko ste vdihnili, ste že nekje drugje. Nenadoma se spomnite, da izdihujete. Ste že izdihnili, Toda vi ste bili med tem nekje drugje. Zavedati se diha pomeni, da niso dovoljene nobene misli, kajti misli zmotijo pozornost. Buda nikdar ne pravi: "Nehajte misliti." Pravi: "Dihajte zavestno." Mišljenje se bo ustavilo samo od sebe. Ne morete obenem misliti in zavestno dihati. Ko misel vstopi v um, potegne vašo pozornost proč od dihanja. Ena sama misel in ne zavedate se več procesa dihanja. To tehniko je uporabljal Buda. Je preprosta, toda izredna. Svojim bhikhujem, menihom, je govoril: "Počnite, kar hočete, toda ne pozabite ene same preproste stvari: spominjajte se vdiha in izdiha. Pojdite z njim; bodite z njim." Čim bolj se boste trudili zato, čim bolj si za to prizadevate, toliko bolj zavestni boste postli. Naporno je, težko je, toda ko vam enkrat uspe, postanete drugačna oseba, drugačno bitje v drugačnem svetu. Deluje pa to tudi na drug način. Ko zavestno vdihujete in izdihujete, postopoma prihajate k svojemu središču, kajti dih se dotika samega središča vašega bitja. Z vsakim vdihom se dotaknete središča svojega bitja. Fiziološko mislite, da dihate samo zaradi čiščenja krvi, da je to čisto telesna funkcija. A če se začnete zavedati svojega diha, potem boste postopoma prišli globje od fiziologije. Nekega dne boste tik ob popku začutili svoje središče. To središče lahko začutite le, če se nenehno gibljete z dihom, kajti čim bližje središču prihajate, toliko težje ostanete zavestni. Lahko začnete na začetku vdiha. Ko vdih vstopa v nos bodite pozorni. Čim globje v notranjosti je, toliko težje je zavedanje. Prišla bo misel ali kakašen zvok ali pa se bo kaj zgodilo in že greste proč. Če vam uspe priti do samega središča, kjer se dih za kratek trenutek ustavi, začutite vrzel. Po vdihu pride izdih: med obema pa je subtilna vrzel. Ta vrzel je vaše središče. Šele potem, ko dolgo časa vadite zavedanje dihanja - ko ste končno sposobni ostati z dihom, se zavedati diha - se boste zavedali vrzeli, v kateri se dih ne giblje. Dih ni niti izdih niti vdih. V tisti subtilni vrzeli med dihanjem ste v svojem središču. Zato je Buda uporabljal zavedanje dihanja kot sredstvo za približevanje svojemu središču. Ko izdihujete, se še naprej zavedajte diha. Tudi tam je vrzel. Obstajata dve vrzeli: ena vrzel po vdihu in pred izdihom, in druga vrzel po izdihu in pred vdihom. druge vrzeli se je težje zavedati. Med vdihom in med izdihom je vaše središče. Je pa še eno središče, kozmično središče. Lahko mu rečete "bog". V vrzeli med izihom in vdihom je kozmično središče. Ti dve središči pa nista dvoje različni stvari. Najprej se boste zavedeli svojega notranjega središča, nato pa se boste zavedeli zunanjega središča. Nazadnje boste spoznali, da ste ti dve središči eni. Tedaj bosta "zunaj" in "znotraj" izgubila svoj pomen. Buda pravi: "Gibajte se zavestno z dihom in v sebi boste ustvarili središče zavedanja." Ko enkrat ustvarite to središče, gre zavedanje v vaše celice, kajti vsaka celica potrebuje kisik, vsaka celica diha. Znanstveniki zdaj pravijo, da diha celo Zemlja. Ko celotno vesolje vdihne, se širi. Ko celotno vesolje izdihne, se krči. V starih hindujskih mitoloških spisih, Puranah, je rečeno, da je stvarstvo en Brahmov vdih - in uničenje, pralaja, konec sveta, bo izdih. En dih je eno stvarstvo. Na čisto miniaturen način, na čisto atomaren način, se ista stvar dogaja v vas. In ko zavedanje postane eno z dihanjem, potem dihanje odvede zavedanje do vsake celice. Tedaj postane telo vesolje. V resnici tedaj sploh nimate materialnega telesa. Ste samo zavedanje. Osho: "Meditacija: umetnost ekstaze"