vanyuska

Men pa neki ni jasn. Sem skoraj vse prebrala v tej temi, pa nikjer nisem zasledila število ponovitev. A gre takole: 3x, 5,x 7x, 9x ..a je skoz +2? Ali so večkratniki določenega števila? Danes sem jih prvič ta teden delala in me trebušne mišice bolijo bolj, kot če bi naredila 500 trebušnjakov. Pametnih strast ne zapusti

Vzemi: moj strah, moje občutke intenzivne osamljenosti, nemoč!

Hojla! soncica, jaz najdem svoj notranji mir, ko tečem. Vsak dan smo itak vsi pod vplivom stresa in cel kup težav imamo v glavi. Ko grem teči, si misli zbistim, stres odteče iz mene... najbolj všeč mi pa je, ker ne čutim več tesnobe oz. me ne stiska več v prsih. Fajn so tudi knjige iz področja osebne rasti. S tem ko si pridobiš nekaj znanja, tudi lažje razumeš kaj se ti dogaja, potem moraš pa vse skupaj le prenesti v čustvovanje. Planinarjenje je tudi ena od opcij, kako se umiriš. Lp, vanyuska

haha, dobra slikca.. včeasih pa se res tko počutm, ampak pogumna pa je tale mačka a ni? Ja res je, da je debelost znak, da z nami nekaj ni okay.. fizično in še večji problem je v psihi. Danes je pa mene zadele boleče kepa oz. kar skala. Lp, V.

Ne ni mraz. Sorry, to je sam en izgovor več. Jaz sem lihkar pretekla svoj teritroij in morm rečt, da so vse negativne misli šle, ful se bolj počutim, pa rit se mi zdi za 3 številke manjša.. no ok.. sam za 2 Res tek je zakon. Hvala bogu za tek.... Ful se fajn mej. V.

Verjetno misliš, da delaš samo dobre stvari pa jih ubistvu ne. Jaz te čist razumemm. Če gledam nazaj, vidim, madonca kok so se men slabe stvari dogajale, pa ko sem bla zmer tko dobra. Pa stvar ni čist taka no.. recimo ful sem bila kritična - še vedno sem -, ko sem slišala kakšno pesem na radiu, sem rekla uff fuj kako lahko sploh tako bedo predvajajo, groza. Aha opa.. To je tist - kar me je uničilo. Sem bila dobra ampak tudi ful ne dobra. Pa kao s tem ko nisem kritizerala direktno ni bilo narobe, ampak je blo okay, ker s tem nisem nikogar prizadela. Ampak energija je energija. Ne glede kam in kako jo usmeriš.. Fora je v čisti dobroti.. v iskrenosti, ne vem kako naj ti drugače povem... Ti si sigurno ful kritična do nečesa.. ful nestrpna, ful neki.. pa si misliš sej to je okay.. pa ni no?! A razumeš? Ful je težko napisat in vem da imaš miljon vprašanj v glavi. Al pa recimo, enkrat sem videla plešasto žensko in moja reakcija je bila - več nas je bilo v družbi, da sem v pričo nje - potiho ostalim - rekla oo joj lej jo k je plešasta.. a razmeš? kao nič slabega, sam kr neki.... Pa take stvari so, in zaradi tega se ne smeš čudit, zakaj se ti slabe stvari dogajajo... k tko pač je.. sej boš kdaj videla, da je nekaj kjer si nedobra.. Sicer jaz ne vrjamem zaenkrat še čist v Kojčevo teorijo, ampak se mi zdi, da kr drži.. poglej kako si ti svoj izpit naredila.. Pa sigurno imaš saj kakšno prijatelico, kolega, kogarkoli do katerga si z užitkom mal zoprna, mogoče sploh ne vidiš, da si.. Jaz zdaj ugotvaljam, da znam bit do nekaterih prav prasica.. pa prej tega nisem videla tako.. prav opazovat se moraš.. Joj nakladam, Fajn se mej Aja pa zdej ni več mraz pa se komot lahko spraviš tečt... če si blizu Most doma, se mi lahko tudi pridružiš..bom vesela družbe! Čauči

Temza, ali si samo lačna ali imaš zraven še kakšne druge občutke? Se počutiš prazno, si jezna, žalostna...?? Ponavadi tu tiči vzrok za prenajedanje.. s tem zapolnjejš bolečino pred nečem. Ugotovi pred čim... pa bo! Enkrat ko te napade lakota, se opazuj, kaj čutiš, in ne it takoj jest.. da ugotoviš kaj je to, kaj je narobe.. pa nič skrbet ker ti prvič ne bo kej praveč jasno zakaj, le občutke si zapomni.. pa pot do ozdravitve je kar dolga.. Srečno V.

Veš kaj ful pomaga. Saj men. Jaz vsak dan tečem. Oz. vsaj 4 krat na teden. Prjavla sem se na mali kraški maraton - 8 km - skrajšana verzija. S tem si krepim telo in samozavest. Pa tek ful pripomore k boljšemu počutju, lepšim mislim, boljši koncentraciji pa še kg se topijo in postava postaja lepša, lani sem v treh mesecih shujšala za 12 kg, ki sem si jih nakopala v obupni vezi in skratka tekl je ful fajn. Sam premagat morš ta prvi odpor potem te pa čist zasvoji. Drugič. To mi enkrat pomagal, zdej si mi pa ne da tega delat. In sicer si govoriš lepe misli oz. afirmacije al karkoli že. Jaz sem lepa, jaz sem fajn, imam fajn fanta, sem pametna, sem samozavsetna, imam fajn plačo, . .. no in ko si te lepe misli dovolj dolg časa vbijaš v glavo potem začneš v to vrjet, in v kar vrjameš, to se ti dogaja v resničnem življenju - MARTIN KOJC - Učbenik življenja - in mnoge druge knjige. Recim kšna od Louise L. Hay. Ko imaš dovolj teorije, to ponavadi nekako ozavestiš in potem tudi tako deluješ. ... To je to. xrosex xrosex xrosex

Ojla! Imam mlajšega brata in gre po istih frustriranih stopinjah kot jaz. Vsaj zdi se mi tako. Zarad tega ko vidim njega propadat mi je ful hudo. .. Ne vem kako se te predela. Nimam univerzalnega recepta. Jaz pišem o tem, se pogovarjam o tem. Poiskala sem si strokovno pomoč. In počasi grem korak za korakom naprej. Težko in boleče je, ampak mislim, da je nujno da to predelam, da bom lahko normalno zaživela in si enkrat ustvarla normalno familjo in da bom normalna mamica svojim otrokom. Mislim, da morš v procesu ful brat, pisat, bit sočuten do sebe, se ne obsojat, odpustit moraš svojim staršem, saj drugače niso znali... Sej bo, po vsakem dežju posije sonce, upam da enkrat za zmeraj. V.

Jaz bi tut neki rada povedala.. mislim, da je finta v tem kako sprejemaš sam sebe. Če bi se ti sama sebe dovolj dobro sprejemala in se imela rada, te take pripombe ne bi ganile. Je pa res da človek, ki se ubada s preveliko telesno težo ponavadi nima dobre samopodobe - in ne zaradi teže same, ampak zaradi drugih problemov. Mene recimo prizadane že če me kdo mal čudn pogleda, o snežnih kepah in raznih vicih pa sploh ne bom pisala. Pa folk je žleht zarad tega ker sam ful trpi. Ker sami sebe ne sprejemajo zato žalijo druge, da si povečajo lastno samozavest... In potem si taki želimo, da bi shujšal in potem bo vse okay. Ne ne bo. Še vedno je samozavest na psu, pa tud če smo si bolj všeč. Torej sprejmi se kakršna si, mejhna, velika, debela, suha, s krivim nosom... to sploh ni važn. Bolj easy je to napisat, kot pa izvest. Velik lepga ti želim V.

Zlata ribica, želim si, da danes naredim izpit; da zberem misli, da grem na maraton, da živim. ...

Js sm pa danes sanjala, da sem kupila od sodelavca perzijskega mačka. On ga je hotel dat uspavat se mi zdi. Hecn je pa to, da on sploh nima mačka doma. Kr neki, bi človek rekel. Jupi, V.

Ojla! Jaz sem tudi prebrala Peklensko gugalnico pa še kakšno drugo od Sanje Rozman. Kaj je zdrav odnos je pa ful težko definirat.. po moje, da je takrat, ko si sam cel in se ne prikljaplaš na druge osebe; pa zdi se mi da se čuti, da sam pri sebi čutiš kaj je res zdravo pa kaj ne.. jaz zdej vem, da je bil prejšnji partnerski odnos čist odvisniški, iz moje strani še tolk bolj. ..zdaj mi je prav jasno kolk bolano je blo to, prej tega nisem čutila.. ne vem kaj pa bo, ko bom kakšen nov pomemben odnos začela gradit.. mogoče bo šlo spet vse po istek kopitu.. Aja, pa če si odvisen od odnosa si skoraj obvezno odvisen tudi ali od hrane, cigaret, alkhola, sanjarjenja, nakupivanja, iger na srečo. Zmeraj je še nekaj zraven. Lp, V.

Ok. Bom vzela na znanje, je blo pa mišljeno na splošno. Izjem nisem upoštevala. Neki sem ugotovila, da zmer samo prvo stran teme preberem in potem se čudim kam je šel moj prispevek kdor zna ta zna Aja pa še neki, po moje bi se mi življenje ful spremenilo, če bi zvedela, da bom čez 1 mesec, 2 ali 3 leta.. umrla. Verjetno ne bi več jamrala, da mam veliko rit, pa kolk se mam za učit. .. najbrž bi preprosto ŽIVELA (v pravem pomenu besede, ker po mojem mnenju večina ljudi celo življenje preživotari)

mislim, da je smrt je pika na i. Bojimo se je zato, ker ne vemo kaj je potem, če kaj sploh je. Strah nas je, da mogoče pa ničesar ni, da bo potem sam en velik nič. ................ Mene osebno zadnje cajte, to da me enkrat več ne bo ful pokonc drži. Ker se zavedam tega, da nimam neomejenega časa, in da moram ta čas - to življenje čim bolj izkoristit. Da se imam fajn, da osebno rastem. Skratka, čist drugače gledam na življenje, če se zavedam, da je na koncu smrt. Da imam omejen čas. Res.. zdele bi šla kar plesat! Kaj bi pa blo če bi skoz živel? Pockral bi od dolgčasa. Že zdaj nimamo več veselja, energije do življenja..

Ojla! Spet jaz. Jaz res mislim in vsem toplo priporočam, da si za zdravljenje ran iz preteklosti najdete strokovno pomoč. Sama tudi izhajam na žalost iz za**ane familije, oba sta alkoholika..blablablabla.. in zdaravljenje ran je res težko in naporno. In sama vem, da bi večkrat odnehala, če ne bi imela ob strani skupine!! In strokovne pomoči. In ja, včasih ko prideš do enega problema iz otroštva je bolečina ful velika, tako velika, da jo sam zelo težko preneseš. Takrat ti vsi pozitivni nasveti in postopki bore malo pomagajo. Sama sem v procesu pol leta, se mi zdi da kar dobro napredujem. Je pa tut res, da enim enostavno terapevti ne pomagajo oz. ne znajo al pa kaj js vem kaj.. No, kakorkoli, vsem želim čim manj ran in čim več veselja vanyuska

Pozdravljena! Jaz mislim, da je najbolje, da si poiščeš strokovno pomoč. Ti ljudje so usposobljeni in ti bodo najbolj sami znali pomagati. Knjige in ostale tehnike pa pridejo tako ali tako zraven. Kot del osebne rasti. Lep dan ti želim vanyuska