butl

No...tole je totalen bulšit, *glas*. Pojma nimaš, ampak, res pojma nimaš, kako je tistmu, ki umira.

Evo, solata poflancana, grah posejan....pa da vidmo

Jebenti, zlo res vlada na tem planetu. Kako se ga lotit? A je revolucija res taprav način? Jst se bojim da ni. Mam filing, da revolucija zlo sam okrepi. A ga je ktera kej zmanjšala? Sej ne, da bi bli nameni slabi, sam izrodi se. Zmerej. Mater, še seksualna revolucija se je izrodila, kva šele vse ostale. A ne. Jst mislm, da se zlu manjša maneverski prostor sam tko, da ga vsak pr seb začne omejevat. Skoz odnos do sebe najprej, pol pa skoz odnos do najbližjih. Počas gre, ja, ampak ne vem, če se drgač sploh da.

Mislm...a ni bogovsk vreme. Jst bom dons flancal solato. Tle, v Kranju. Drug teden pa krompir na morju. Me prou zanima, a bom kej prehitu.

Kva pa to pomen?

Teorij je velik. Če drži teorija dušnih dogovorov, pol grejo pod kapo boleče situacije, ampak to pomen, da je zemlja učilnica, ne pa mučilnica al pa maja, kt ji prav mgd. Če je karma uč za uč, pol ni svobodne volje, ker če bi bla, bi lahko človk osvoju lekcijo in bi bla zemlja spet učilnica, ne pa mučilnica al pa maja, kt ji prav mgd. Ampak spet samo, če duša sploh je in če bog sploh je. Ker....mrbit ga ni.

Vera je fajn stvar. Verjet, da je nekej al pa en, k mu je mar zate, k te vid, sliš, čut, te ma rad, ti pomaga...pomirja. Je en tak zid, na kterga se lahko nasloniš, k rabiš podporo, je en tak topu gnezd, kjer se počutiš varnega, sprejetga, k te premetava. Je kt blaga, razumevajoča, sprejemajoča, tolažeča mama in trden, odločen, podpirajoč ata, k se počutiš kt nemočen, prestrašen, neveden otrok. Sej sploh ni važen, a je kej na tem, a je vse skupej sam iluzija. Važn je, da verjameš da je. Ker pomaga, k si dol. Daje upanje.

Zdele sem mel dost razlogov za tak blj poglobljen razmišljanje o...hm...o minljivosti. Jebenti, sej sem že prej dojemal približn tko, zdej pa še blj. K se zbudim, je res en tak, čaroben dan. Prou hvaležen sem, da sem se zbudu, k se lahko neb, vidm, slišm, tipam, voham, hodm..., k lahko neb, se jezim, sovražim, se mi gnus, me je strah, me je groza, sem žalosten...k lahko neb bil, sem vesel, ponosen...k lahko neb bil, ustvarjam, hitim, lenarim... k lahko neb, me boli, mi je prijetno, jokam, pojem...k lahko neb, jem kar čem, pijem kar čem...k lahko neb, ljubim, hrepenim, sanjam, trepetam, mi je vseen...ker lahko neb. Pa tko.... Vse to mi daje dan, vsak dan. K enim pa ne. Vau. Hvaležen, da dan je.

No evo. Simpl a ne.

Ne zastopm, mgd. Men je povedal in to mi zadostuje. Sej tist, kar je teb povedal al pa pokazal, teb tud zadostuje, a ne. V čem je keč pol?

Sj je povedal. Kva ni jasn?

Pa je. Bog tko prav. Kdo ma zdej prou. Ti al on?

Zdej vem. Torej je to to.

A sam to. Ah, pol pa jst že dolg tko izpolnjeno živim, pa sploh nisem vedu. Hvala mgd

Hojla čebelica01 Slamnik je glih za primorsko. Blj je vroče, lepš dela. Jst sem ga naflancal /ne sejal/ in raste kt odpulen. Cel poletje sem delal imunal na medu za otroke /6 glažev z medom/, tinkturo /4 glaže/, pa še potalal sem ga . Pa mam samo 4 rastline, stare 3 leta.

Ti se kr prtož. Jeza je zdrava /in gnus in žalost in sram in strah in veselje/ in zdrav jo je izražat, k pride. Ni pa zdrav bit v njej cel cajt.

Nekej je že u teb, da ne morš sebe naslovit. Da rabiš krivca, na kerga lohk sprojiciraš ves gnev k je u teb.

Kako pa to nardiš

Kako se pa to nardi…..in....kako pa veš, da tko živiš?

Hvala za pojasnilo

Sem mislu sam na to zemljo in na ljudi na tej zemlji...ne na ostale kreacije. In ja, res me zanima, zakva ni dal vsakga na svoj planet, na ktermu bi se vsak sam v miru brez motenj okolice in okolišanov razvijal.

Si predstavljam, da je to res jeba. Maš bolezen, za ktero se ne ve vzroka, da bi se ga lotu, ve se sam za posledice, k se jih da mrbit blažit al pa tud ne. Odvisn kva maš a ne. Itak sem ziher, da si naštudirala vse u nulo okol svojih tegob, kar se naštudirat da in si verjetn tud probala vse živo na vseh ravneh. Nimam ti kej rečt, kar že ne veš sama. Mrbit edin nekej. K sem te prvič zasledu in bral na tem forumu, sem si reku "kera žabčna punca". Kar je dobr, ker pomen da se znaš postavt zase in postavt mejo. Vidu sem, da te krivice bolijo in da zlo aktivno pristopaš v boj proti njim na vseh frontah. Kar je dobr in prav. Premal je takih. Sem pa pomislu tud to. Zakva to počneš? A zato, ker si sočuten človk z zdravimi vrednotami in je čist človeško in naravno in normalno pomagat? A je zadej še kej druzga. Zdej, ko si povedala, da maš avtoimunke, sem pomislu na še nekej odzad. Kt da ni sam tist čist človešk faktor poriva za pomoč, ampak tud osebni. Če bi bil jst na tvojem mestu, bi ga raziskal. Mrbit bi me prpeljal bližje vzrokom. Ampak to si verjetn ti že sama zase nardila al pa delaš. To vzem čist tko....kt klepet...se mi je zdel, da naj omenim, kva me je prešinl.

Eeee...se nč ne prtožujem čez lajf. Pravzaprav sem čist hvaležen zanj. Kva mi je pa hudga? Viroza pride pa gre. Mal odležim, cajt mam za tale forum...Čist fajn. Da mam pa vnučke pr seb, je pa itak blagoslov. Sej je odgovornost velika, ampak sladka. Da bi le trajal. Ja, hrana je pa res vsak dan blj problematična. Jst to rešujem tko, da čimveč pridelam sam in skoz več uporabljam divjo zelenjavo. Kokr se da a ne. Kar pa kupujem, pa čimblj preverjam. Čist se pa ne da zaščitit. Jst tud verjamem /take mam izkušnje/, da je zlo pomembna tud naravnanost do tistga, kar pojem in popijem. Če je narjena z ljubeznijo in spoštljivim odnosom do nje, je lahko tud manj kvalitetna hrana blj blagodejna za telo, kt pa še tko neoporečna, če jo prpravljaš v strahu, kaj je v njej al pa če si med pripravo in uživanjem še v kakih drugih težkih vibracijah /v zameri, jezi, sovraštvu, žalosti.../. Za težave z želodcem je pa itak največkrat kriva psiha /ne hrana/. In dons je tak življenje, da je treba najt tist otoček miru v seb /al pa ga nardit/ in ga negovat skoz, da te ne razmeče. Precej je odvisn od nas. Je pa res da čist vse pa ne zmerej. Včasih obračamo, Bog pa obrne. Ne vem zakva, on zgleda pa da ja. Ps: komej čakam pomlad. In morje, in šlapce, in kratke hlače, in majco brez rokavov, in škržate, in pivo v senčki, in.....

Kul. Gripa se počas poslavlja. Pomen, da se z ženo še zmerej počutva kt da naju je vlak povozu, ampak vročina pa pada. Verjetn bova od ponedeljka merkala tamalo pikico, ker zdej je pa njo sesul. Tastarejša je pa že bolš. Nč. Počas bo konc počitnc.