A si ti, kt starš, otroku avtoriteta, ne določaš ti, ampak otrok. Ti, kt starš, pa odločaš, a se boš do otroka obnašal avtoritarno /al pa permisivno al pa kokrkol drgač/. In to je velika razlika. Bit otroku avtoriteta pomen, da ti zaupa, da ti verjame, da te doživlja kt zanesljivo osebo, na ktero se lahko zanese, ob kateri se lahko počut varnega, sprejetega, slišanega, razumljenega...in ljubljenega, karkol to že pomen. Bit do otroka avtoritaren pa pomen, da je vse tko kt ti rečeš, kt ti hočeš...ne glede na to, kaj otrok želi, potrebuje, pričakuje...se prav, otrok nima pravo glasanja. To je tud pomembno; otrok od tebe ne pričakuje, da si mu prijatelj. Od tebe pričakuje, da si starš.