Js sm tip človeka, ki skor vedno najde mlajšega partnerja. Po vseh spodletelih zvezah z njimi, me še vedno ni izučilo.... Mela sm največ 4 leta mlajšega fanta, kar pr mojih 22 in njegovi 18 niti ni blo tolk. Ampak se je čez čas izkazal, da je preveč otročji in da mu resne stvari niso ravno blizu. Po drugi strani pa opažam, da starejši - tko 4-6 let starejši od mene hočjo svoje "otroštvo" nazaj in so spet neki otročji - v tem smislu, da jim žur in varane in zanemarjanje vsakodnevno potrebnih stvari največ pomeni. Js bi rekla, da leta niso važna, važna je osebnost človeka. Mam prijatelje, ki so pr 17 dost zreli in uredu in sposobni marsičesa, poznam pa tut ljudi, k pri svoji starosti, čez 25-26 let nimajo pojma kaj bi radi - tako pri ženskah, kot v življenju. Leta smo si ljudije sami ustvarili....men pač ni važn kolk let ma moj fant, prijatelj, prijateljica, kolega, kolegica, znanec...innevemšekdo, če se z njim/njo štekam ....