Vse vaše komentarje do neke meje podpiram, vendar pa se niste dotaknili vprašanja, kaj pa če si človek ne more sam pomagat in ga premaga neka višja sila. O tem sem skoraj prepričana, ker imam izkušnjo od takrat, ko se je obesil mož moje sestre. Lahko rečem človek, ki je zanesljiv, dober mož in oče treh otrok. Vendar, ko je nastopila vojna v Sloveniji in je bilo bombandiranje na letališče Brnik, njegov sin pa je bil tam vkopan kot vojak, ga je zanj zelo skrbelo. Nek srbski oficir mu je na cesti tudi fizično grozil. Bil je jezen,ker se mu postavil v bran, vendar je bil previden. Kaj se je dogajalo v njem še dva dni, tega ne ve nihče. Vendar je na komentar,da se je obesil naš sosed, zelo zgroženo odreagiral, češ, kako se temu ni mogel upreti. Zanimivo, en teden od takrat je to storil on. Listek na katerega je napisal tri stavke je bil zelo nečitljiv, vsaka črka se je ponovila dvakrat, kakor da človek želi pisat, nekaj ga pa nezadržno vleče gor, gor. Od takrat gledam na vse te ljudi, ki si ne morejo pomagat , drugače kot prej. Vem pa,da je pustilo to na otrocih in vseh nas, ki smo ga imeli radi zelo velik pečat. Bil je rakec, ki je vse verjetno predelal sam in ni vsega prenesel. Športni napori so bili veliko lažji kot psihični. Moram pa rečt, da o tem govorimo v pravem cajtu. Okrog dveh tako napornih mrkih vem,da veliko ljudi razmišlja o tem, nekaj jih tudi podleže.