hm..sm brala mal tole.....cigančica pr nama je pa prej kontra.......on se je dost bolj prpravljen pogovarjat kt jst.......ko je en problem, morm js taprvo pr seb to predelat, zgrunat pa to....pol se pa ko mam js to sama s sabo razpucano pa ni blema DEBATIRAT.......do takrat pa bože nedaj da sili v mene....k edin kar je, je to da pokasira kako zlo strupeno od mene.......sej vete, dvojčk pa se ful trudim pa kontroliram, k vem da je to mim, da sikam pol tam pa totalno nesramno kako nizko spustim.....sej počasi dojema da rabim to, rabim ta čas, da ne morem se o težavah pogovarjat kr takoj tedi k nastopjo......js se pa tud trudim komunicirat čim bolj, tud recimo kake čist brezvezne stvari....on recimo pride iz službe al pa iz drinka s frendi....pa mi do potankosti pove vse podrobnost, kok, kaj......grem js recimo k našim pa me ni cev dopovdam, pridem dam pa me vpraša ja ka sta se kej z mamo zmenle....js pa nč kej valda ga vrže do stropa, cel dopoldan sm gor visela pa nč se nisma zmenle pa tko ne.....se prov trudim pol da mu kej povem, kake take stvari, k drgač se men to čist brezveze zdi, neke bile bale tam prenašat pa govort ma čudna sm