stoj marija kam odhajaš, koga puščaš za seboj... tvoje misli so rodile vso pšenico mvojih polj... tvoje slike in dlani so kot bajke teh gozdov... čuj marija slišiš pesmi, pesmi najinih gradov.... vse preveč, preveč je teh poti, poti do doma, mnogo več o mnogo več jih gre od tam, vse preveč, preveč je teh postaj v življenju dneva, ko ta umre, umreva midva z njim.....