da ne bomo zdej totalni brezsrčneži izpadli, čist zastopim da je to resen problem, to pa še ne pomen da ga je treba smrtno resno jemat, že življenje samo ni smrtno resno...mal humorja, dobre volje, sprejet sam sebe in svoje napake...sprijaznt se da nismo poplni, da se včasih pregrešimo, počnemo neumnosti...vse to in mogoč se kaj (ščepec zdrave soli ) pa je polovica problema rešenga....najtežje se je držat nečesa kar je smrtno resno....če se nekaj ful omejuješ in se trudiš bit popoln, brez razvad in navad, takih in drugačnih..to ne more laufat, sej konckoncev smo sam ljudje in najtežje je bit zajeban do sebe in se držat nekih nemogočih omejitev....