Todika

oooo mickeni je ustau

ženska so ena čudna reč, če jih vse maš, je premalo, če maš eno, je preveč.....

brezpogojno=brez pogojev...drži, sam ne gre se zato da ne moremo ljubiti partnerje brez da mu postavljamo pogoje....poglej malo okli sebe, v kakih zvezah živijo nekateri...boš ti brezpogojno ljubila svojega partnerja, če te bo on recimo pretepal, se kakorkoli drugače izživljal nad tabon najd vajinimi otroci, te zaničeval, poniževal, ustrahoval....kaj vem kaj še vse?pa v začetku ga lahko ljubiš, ko se pa začnejo take stvari dogajat, to ubije vso ljubezen v tebi...to sem mislila, ko sem rekla da v partnerstvu ni brezpogojne ljubezni.

ma oa ruglu pa raj nebi.......pa če si odkrit do sebe tk ne rabiš takih, če sam sebe vprašaš zakaj, res odkrito....

humor je biu pa čas v krčanstva strogo prpovedan, je bil baje hudičevo maslo al neki takega....hvala bogu da nas vsaj zdaj s tem ne onegajo bi bli križi brez humorja....

že lia sam zakaj je tako....mogoč pa je že od vsega začetka nekaj narobe, tud v napačne ljudi se zaljubimo a ne, sam ko si zaljubljen žau ne vidiš črnega oblaka ki ti visi nad glavo......tud tole ni glih moja prva ljubezen, ja blo že tud svašta...

mislim da je notranji glas vedno pravi......ko hočeš kej nardit, pa ti nekej reče to pa raj ne...ti pa vseen nardiš pa pol vidiš da ni blo vredu, pa to nisi naredu zarad notranjega glasu, ampak zato k se te učili da je tko prav, zarad okolice, k si se bav kk bojo reagiral če bos ti sebe poslušu....mislim da se da zlo ločit notranji glas od vse ostale navlake ki jo vlačimo s sabo....tole je bol tko na splošno..mislim zlo na splošno, sam u bistvu tko nekak..

ko sprejemaš in si sprejet, ko zaupaš in ti je zaupano,ko osrečuješ in si srečen, ko ni igre, pretvarjanja, laganja, izmikanja, ko ti misel na to osebo prikliče nasmeh na obraz in ne mrkega pogleda.......to in še in še drobnih malenkosti je prava ljubezen....vsaj zame..

upam....delama na tem....tako da se zavedama da je to kar mema lepo in neprecenljivo in nič samoumevno.....in se trudima da to nadgrajujema...vsak dan...ni pa seveda rečeno da bo tko, priznam....

mislim da b vsak ubijal če bilo ogroženo njegovo življenje al pa življenje njegovih dragih......najbol grozno se mi zdi glih to...kot vojak...da greš nekam pa strelaš ljudi k ti niso nikol nč nardili...sej ko si postavljen pred dejstvo a ti mene al jaz tebe pol...itak...sam je drgač če te nekdo direkt napade, ne tko v vojni...jaz v primeru vojne ne vem če bi bla prpravljena ubijat neke ljudi, k so verjetno čist fajn, k konkretno men nč nočjo...bi se že zavlekla nekam da mi neb blo treba drgač pa...tk kt u filmih recimo vidiš...razni psihiči pa to..bi ga pa verjetno

ja bli tk kt HITCH ....

Zakaj kritiko? mogoče veš da nekaj ne delaš prav v življenju, mogoč zato kritika....to je notranji glas

nebi tle o odgovornisti....itak, na to je trba prej mislit pa to......sam se zalomi včasih....in ni potrebe da bi ful ljudi trpelo zarad tega....že če je otrok zaželen je hudo, kaj šele če ni.....moraliziranje ni glih na mestu v takih temah....ker pol tud to ni moralno če otroka v totalno bedo spraviš na svet...

evo še jaz ....uuuu kk paše.....

Ljubezni je veliko....tista brezpogojna je lahk sam v vezi starš-otrok, ker edino starš ima brezpogojno rad otroka, neglede na to, kaj otrok stori...tud če ubije koga...pa še to ne v vseh primerih, brezpogojne ljubezni ni v pertnerstvu-je ni v prijateljstvu, tudi otroci redko brezpogojno ljubijo starše......in tud bog nima brezpogojno rad svojih ovčic, če bi jih imel, jim nebi grozil s peklom, če bodo grešili....

mislim da je bistvo vsega da poslušaš sebe, svoj notrnji glas, oz. da se ga naučiš poslušati....ker ponavadi smo zelo dobri v tem da ga zatučkamo.....da živiš tako kot ti vest narekuje da je prav, poslušaš sebe in ne oklico....v glavnem...da ko pride tista zadnja lahko rečeš vse bi naredil še enkrat isto...da ti ni žal da nisi svojega življenja drugače živel....ker samo eno imamo na razpolago in naše je, ne od naših staršev, sorodnikov in sosedov....

jaz bom lec 25, moj pa 37..... od začetka je tud blo mišleno bol kot avanturca, brez obveznosti tko, tko bol zarad tega nisma bla obremenjena z delanjem dobrih vtisov drug na drugega....taka kot sma, brez glume....se je pač razvila ljubezen, lepa, močna....sprejela sma drug drugega z vsemi pozitivnimi in negativnimi lastnostmi.....in sma srečna...pa kolk parov lahk dejansko to reče po nekaj letih...če se res zamislijo...tak da res nebi o letih

evo vrba....

jaaaa.če ti dobrga noben nč ne nardi bi blo fajn če ti tud slabga nebi.....jaz sm tud svašta mogla poslušat k je moj 12 let starejš....pa sm tud rekla klinc vas gleda.....

Ja itak....sam tko...ful je blo hecno...ona dva še dons ne veta da smo jih u bistvu mi spravli skup.......mislim da bi zamerla mal, če bi vedla....kao uno: a misliš da si ne morm sam dobit....tud mogoč nikol nebi bla skup, če nebi mi mal ju u rit nasuvali

ja.....ko si enkrat tam....sm mela tako frko.....moj lajf v totalnem razsulu, ne vem...neki sm mogla s tabletah ušlutit....pojma nimam....uglavnem vse mi je šlo narobe...pol pa zanosim....otroka si niti slučajno nism želela, tazadnje...pa še glih okol novga leta je blo, nobenga dohterja za dobit......vedla sm da bom nardila splav, blo mi je pa vseen težko....kakorkol....pršlo je do spontanga splava, je že blo kej narobe.....u bistvu mi je odleglo k je blo tk, drgač je kot če greš sam...pa vseen še zdej včas pomislim..kk bi blo če bi blo....vem, brezveze, itak...sam tko, razmišljaš pač....ni lušno

men se pa nikol ni zdel da bi blo bolš bit tip no ajd ko sm bla mejhna sm hotla bit, zato da bi lahk stoje lulala

ja te že cev dopovdan čakam

Ja dobr si to napisala, sploh to da naj ženska če hoče otroka sama, prevzame celotno odgovornost...ker res ni fer če recimo zanosi da bi recimo tipa prklenla nase, ko pa vidi da to ne pali, ga pa toži za nevemkako preživnino....sama si ga hotla, sama ga mej.....