No, pa smo prišli do tistga dneva konec avgusta, ko je tut men ratal vstat pred četrto zjutraj, no v bistvu nisem kaj dosti spal, je vse skupaj preveč zamaknjeno. Deset pred peto sem bil že zunaj, tokrat celo jst čakal dve minuti, bravo jst, ja tale kolega nikakor, da zamudi, no pol smo se še po Kranju pobiral in zbiral, tako da mal čez pol sedmo smo bili pri Koči pri Savici, megla, nč sončka in točno 6:53 štart, začel smo še nekak, dokler so bili za mano v zavetrju, pol se mi pa enkrat ni dal ustavit, ne vem že katerič , pa pičim po dveh bližnjicah in seveda grejo mimo, pol ko sem ozrem nazaj, pa vidim že enga tamalga (ni imel 10 let) in mamo, ahh, že ta dva sta jih prehitela (prej sem jih videl še precej spodaj), pol se mi pa v tisti megli ni dal čakat in sem šibal naprej. Prišel ob 8:45 na Komno, se preoblekel in pomalical, vmes je prišel že tamav, pol pride že brat s punco (si nisem mislil, da se bomo tisti dan srečal, sta štartala ob pol osmih), pa mi pravita, da se moji prav vlečejo, no mal smo se zagovorili, pol so pa le prisopihali, 40 minut za mano (še moja mami pride z lahkoto prej). Pol smo šli mal v kočo, kolega je že palačinke, poslabšal se mu je (to je tist, ki za moje pojme nč ne je, oz. zame pravi, da pojem vse kar vidim ) Do Bogatinskega sedla je šlo še dokaj neresno, še vedno megla , čim smo prišli na primorsko stran pa sonček . Pol so pa moji mal na uro pogledal, pa ugotovil, da smo ful zadaj s cajtom, tako da so bili zadovoljni, ko smo zavili pri Lepočah (tam, kjer so ostanki vojaških objektov) stran s poti proti Krnskih jezerom (to bi bla pa že sramota, da bi še enkrat srečal brata in punco, ko bi se že s Krnskih jezer vračala, ni bla moja opomba ). Piše samo koča na planini Razor, pol pa po enih desetih minutah pa nov razcep, kjer piše Krn. Sonček se je mal z meglo preganjal, mi smo pa pičili po grebenu, lepa potka, tak travnat teren in gledali dol pot proti Krnskim, vmes sta bla še dva križišča, kjer bi šel lahko dol proti uni poti, na enem križišču, je bil pa še levi odcep proti Tolminu. Razgleda ni blo ne vem kakšnega, tako da kaj dost v dolino nismo vidli. Vmes smo še ene srečal, tut enga Jonnyja, tujca, ki je mal blodil po naših hribih, pa ga je zanimal kam mora it Kolegici bi ga najraje kar s sabo vzeli , da bi mal prakticirali angleščino, moški del na kazal takega navdušenja , ker smo mel na sumu, da lohk pride do kakšne francoščine No, v glavnem pol smo prišli za hrib, Vrh nad peski se mu reče, že ime pove, da je blo trave konc in pol po šodru, tut sonce je nekak zginilo v pesku. Če je šlo mal navzgor, sem jih začel hecat ravnica, ravnica, ravnica, sicer so nekaj fatamorgano omenjal, no očitno je psihološka priprava je zalegla, ker jim je kar šlo, po najbolj strmem klancu smo prišli do spomenika, ker smo mel mal pavze (ta je bila vsaj zaslužena). Smo bili pa že na 2000 +, tako da je pol pot, ki se je obrnila za 90 stopinj v desno, bila bolj ali manj ravna, mal gor, dol, še vedno smo pa hodili za Peski, dokler nismo prišli do Batogniške škrbine, malo pred tem je še odcep proti Tolminu mimo jezera v Lužnici, so nas na škrbini še eni Primorci spraševali, če se tam pride proti Tolminu, kolk smo hitr vodiči Jasno, da smo šli čez Batognico (lohk se ji tut izogneš), đizs, bi rekla Aev, tam se je pa dogajalal, no enih 90 let prej, seveda je blo treba pogledat v vsak rov, vsak bunker pregledat, vse granate povohat, edino kar nam ni blo jasno, kako so lohk 4 tone eksploziva gor pritovoril , zgodba je mislim, da taka, da tam so bli Italijani in Avstrijci 85 m narazen in pol so Italijani kopali rov pod Avstrijci, da bi ga napolnili z eksplozivom in razrušili hrib z Avstrijci vred, no Avstrijci, ki so kopali rov nad Italijani, so s pomočjo prisluškovanja to zvedeli, pobrali Italijanski eksploziv in sami naštimali eksplozijo, vrh je zarad tega 10 metrov nižji, skale pa ležijo razmetane vse naokoli. No, karkoli, tam kopat rove, mi ne bi niti mal pasalo, mal se kje spotakneš, pa uspešno letiš dol v strmino Z Batognice pa po stopnicah dol na Krnsko škrbino, Krn se je z megle pokazal, pol pa kr po travi gor (sej so ble markacije), zaključek je pa kar strm, pa čist megleno, tako smo se kar namučili Na vrhu je blo tolk megleno, mal pred peto smo bili gor, da sem smeri ugibal, aha, Tolmin je v uno smer, morje je tam nekje. Na vrhu nismo bili dolg, pol smo se pa še mal pri tetki ustavili, dobr kuha , mineštra je bla Aja un kolega ni nč jedel, sej bi bil že zelo presenečen, da mi je tolk konkurenčen Pol pa uleti še sošolka iz srednje, ki je tudi kolegico poznala, še iz časov mažoretk, pa smo se mal zapričali, no oni so gor prespali. Mi smo že mal gruntali na vrhu, če bi kar tam ostali, sobo smo mel rezervirano na Krnskih, sam pol ko smo vidli, da nismo sami in da postlje niso frej (sej jih je samo 10), smo šli še mal dol. No, sej prijazni ata je poklical na jezero in najavil, da bomo šele do osmih prišli. Je bilo pa zanimivo videt klicanje, Krn tukaj, jezero javi se ..., mobitel tam ne vleče, drugač bi že mi uredili. Tako, da smo ob 17:35 mahnili navzdol, jst na začelju kot običajno (dol pa letijo kot snete skire), tisto vijuganje se kar vleče, tut že ko enkrat vidiš jezero, no ko prideš do ene planote vmes, greš pa lepo po travi, pa po ravnem, mal pred pol osmo smo bili pri jezeru, vodo je blo treba mal probat, eni so se celo mal namočili. Pol pa proti koči. Vmes so nas eni prehiteli, čist v izi napravljeni, razen zadnjega, smo jih že na vrhu srečali, pol pa še v koči gor in ta zadnji pove kolegici, kako in kaj, šli so iz Drežnice na Krn in zdej grejo v Lepeno, en avto majo v Drežnici, drug pa v Lepeni, samo ključe za tega so pa tut v Drežnici, sam un tip in bejba spredaj tega nista vedla , ne bi bil ravno rad v njegovi koži v Lepeni, glede na to, da pred temo niso mogli bit dol, no to bolj Aev obvlada, kako lohk prideš iz Lepene do Drežnice ponoč, ker tam je "tolk ljudi, ki hodijo žurat v Tolmin in Gorico, da je kot na avtocesti" Mi smo šli sam do koče, tam nas pa ravno niso navdušili s prijaznostjo , makaronsko skupino, so pedenal spredaj in zadaj, nas in ostale naše pa kot da smo v kakšni fašistični italijanski koči , do pol devetih nč, ruzake ven, pol smo si po prijaznem teženju le priboril ključe, a to ste viii, že zadnjič vas ni blo, sej smo prvič, tako mimogrede. Pazi pol naprej, mi smo hotli štruklje, pa palačinke in pol pravi una za šankom, po pol deveti več ne strežemo, no na srečo mamo zelo dobro pogajalsko kolegico, ki je tetki najprej zelo prijazno povedala, da čakamo že od osmih in pol so najprej, sam dvakrat štruklje, na konc smo dobili vseh pet, bravo kolegica Ostali, ki niso poznali teh for (kolegici sta enkrat podobno doživeli že ob treh popoldne), so ostali kar pri konzervah Če ne omenjam strica, ko sem hotel plačati, pa tetke ni blo za šankom, pa jo je mal iskal, pa zraven pošiljal vse, ki tam delajo v p.m., pa najprej je eno luč ugasnil, pol pa kr vse, no ko se je en začet dreti forum, forum, so pa vse prižgali, v glavnem treba je zgodaj spat Seveda, makaronarji so pa galamili zunaj skoraj do polnoči in se pregovarjali, kdaj se bodo vstali ... Kakšne stvari je pa treba tut pohvalit, tuše majo s toplo vodo, jogiji so normalne velikosti. Tako, da spal sem kot dete, dokler niso makaronarji ob pol sedmih začel ropotat, je blo pa zanimivo, moški del je dobro spal, ženski pa ne, ne vem kakšne so tam energije Zjutraj so ta prva naša napadli, da mormo še del večerje plačat, pa sem jim pol prijazno razložil, da sem že vse plačal, sam ata je mel težavo z blagajno, pa je pol kr na roke računal. V glavnem rešili smo vse, zajtrk smo pojedli, poslušal še nekaj jeznih, kolk so jih zaračunal skupna ležišča ..., sošolka & co je prišla že dol iz zavetišča, je bla že mal zaskrbljena za nas, če bomo sploh podnevi prišli dol, ura pa še ne deset. Ob desetih smo jo mahnili v lepem sončku, najprej na jezero, je blo treba mal "piranhe" nahranit, pa mal plažo pogledat. Pol pa nazaj v meglo , čim smo prišli do Bogatinskega sedla, ki je nekak meja, konc veselja, tako da do Komne kar lepo sivina, na Komni pa ful prijazni, smo jih je še mal pohvalili, so nas prišli vsi iz kuhinje pozdravit, pa še ene palačinke smo dobili gratis in to une Komna, z rumom No, pri hrani je met pa dobro kolegice s sabo, jst bom tut špagete in palačinke kot ti, sam če boš mal pomagal , tako da sem se žrtvoval Pol pa še v dolino in na pijačko, mišice me naslednji dan niso nč bolele, v glavnem lepa turca, bi bla za ponovit, sam v sončku Ah moji preljubi smeškoti ..., končno je ratal, to je pa huj kot vzpon na Krnu (nobenga ne smem dodat, ker bo spet težil ...) Gledali ste 24 ur, sledi POP In ...