Pinka

Pred leti si nisem mislila, da takšni "slovenski" vzrorci sploh obstajo, dokler nisem tega doživela na lastni koži. Nagajanje na kubik, sicer ni vredno zgubljat veliko besed, za takšne ljudi, ki se mi sedaj v resnici smilijo. Žalostno, da se ljudje lahko spuščajo na tako raven. Škoda. In sedaj ko so pa vnuki tukaj smo pa "spet prijatelji". V mojem primeru vem, da se nista spremenila. Človek se ne spremeni kar tako, sploh pa ne tak, ki se sploh ne zavedal, da je kaj narobe naredil. Sama takih ljudi ne znam več spustiti v svoje življenje, mogoče res dejansko ne znam odpustiti. Hkrati pa izgubljeno zaupanja in spoštovanje ne moreš kar tako povrniti. Sicer sem še danes mnenja, da to niso slovenski vzorci (ker tega v naši družini nisem nikoli videla), tak je pač človek, ki se na tak način bojuje s svojim ranjenim egom. Na koncu koncev je vse to njegova težava. Se pa v vsakem primeru dotakne tudi mene...ker to še vedno pustim...ko enkrat ne bom, bom tudi sama svobodno zadihala....

Obožujem ljudi, ki me sprejemajo takšno, kot sem in ki ne pričakujejo od mene tega, kar si oni želijo;

Jeti sej ravno google šmugl je dal ven en "fajn" recept, pa je vseeno pregrenko...mogoče bi bilo fajn, če bi vseeno z baziliko kombinirala...bomo še kdaj probal http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/smile.png Haha marsikdo je jezen na Jamie-ja npr v Ameriki, k se je skoz neki štulil in hotel pomagat...sam men je zakon tudi tiste pol ure, pa čeprav vem, da je res težko vse to narest tok hitr..je pa res, da z dobro organizacijo lahko daleč prideš http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/smile.png Men je v glavnem tip tak navdih, k tako strast kot jo ima on do kuhanja, težko najdeš http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/smile.png Se ga kr ne morem naveličat... *** Včeraj sem delala kuskus z praženo zelenjavo (bučke, korenje, paprika in svež paradižnik), v obliki solate http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/smile.png Pa še čičerikina juhca, katero še mala pikica zmaže 1, 2, 3 in je ni. Danes sem pa čarala s konzervo sardel, na katerih se mi je že prah nabiral. Sem našla en recept za omako iz sardel, svežih paradižnikov, kaper, česna in peteršilja. Ni bilo uau ampak okusno pa vseeno.

* za njo, ki me pogreša tako kot jaz njo http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/ylflower.gif (brez teže samo veselje, da sva se imeli priložnost spoznat) * za njujine nasmehe http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/love3.gif * za zavedanje http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/clover.gif

Jeti tisti rukola pesto nekako ni uspel...preveč grenek http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/sad.png Lili jaz sem pa Jamie girl http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/tongue.png *** Med vikendom sem naredila slastno sladico http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/smile.png orehovo rulado z kislo smetano http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/smile.png Spet mlečne izdelke prakticiram. Danes za kosilo široke rezance z omako iz svežega paradižnika, bučk in bazilike. Sedaj se pa v pečki peče ržen kruh.

Pico sam pazi, da se ne boš ustrašu, če boš kakšno družbo pri mahanju dubu http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/tongue.png http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png *** Btw kaj je to ta teden, da na kogarkoli se spomnim, se drugi dan pojavi, k da bi ga priklicala (in to folk, k ga že par let nisem videla). Zdej pa razmišljam koga zadnja leta res "pogrešam", da se jutri srečava...

Jeti so se mi kr učke zasvetle, k pesto iz rukole bi pa verjetno res dobr izpadel http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon_smile_tongue.gif Tako, da ga ob priliki res naredim http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon_smesko.gif

* zdravnici in sestrama za vso podporo takrat, ko sem jo najbolj potrebovala * za čas, ki ga preživim z njima

Za vikend sem delala šabeso, pa se je nekaj zalomilo. http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/huh.png Prvi dan, ko smo dal eno v hladilnik je bila uredu in smo jo spili. Drugi dan pa so se pokrovčki (tistih, ki so bile zunaj) napihnili in ko smo jih odprli je kr kipelo, kot da bi Coca Colo iz bezga delala http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png Ker sem to delala res prvič bi mi kakšen koristen nasvet res dobro prišel. Naredila sem jo po tem receptu http://jazkuham.si/sabesa-iz-bezgovih-cvetov-recept-4753

* za njegov najlepši nasmeh ever http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/heartpump.gif

Lili veš, da ga jaz vedno dam v kuhinjsko krpo vendar verjetno malo prepozno, ker je skorja vedno trda Ravno včeraj sem ga delala pa je trda ko kamen (no sicer sem ga delala brez kvasa, mogoče tud zaradi tega) Dober nasvet Cookie tole z vodo. Drugače vedno to naredim pri rogljičkih, tokrat se pa kr nisem spomnila. Pr rogljičkih se pa obnese....ker so verjetno tok rahli...vseeno bom poskusila pa bomo vidl Pr meni tud ni nobenga vonja, ker namesto mehčalca uporabljam kis *** Danes zjutraj sem naredila omleto z rukolo, ker jo imamo tok na vrtu, da več ne vem kam z njo. Če ma kdo kakšen predlog kako jo uporabiti, razen v solati in omleti, bom zelo vesela kakršnega koli predloga. Za kosilu pa nameravam narediti kuskus z bučkami, korenjem in mlado čebulico.

Kakor vidim se resnično zavedaš situacije in hkrati je v tebi zrasla velika želja po spremembi. Najboljša sprememba je pa sigurno spoznavanje samega sebe in ljubezni do sebe. Le tako potem lažje prebrodimo tudi kritične opazke svojih najbližjih hkrati pa tudi ostalih posameznikov. Iz svojih izkušenj lahko rečem, da ko nekoga tresne, se lahko dejansko začne spreminjat. Sem doživela to s svojo mamo pa vendar določeni vzorci še kar ostajajo. Veliko je pri meni pripomogel ravno umik (seveda ne za vedno - samo selitev), ker sem le tako zares lahko prepoznala sebe in vzorce, ki sem jih sama začela ponavljati za njo. Ugotovila sem tudi, da sem nosila vso tisto breme, ki ga je ona nosila skoz vsa ta leta, kot, da sem prevzela njeno bolečino nase. Sedaj je situacija precej drugačna kot pred leti, sedaj shajava druga z drugo, sedaj sva se obe delno spremenili itd. Sedaj je z moje strani tudi več razumevanja in ljubezni do nje ter hkrati sebe.

Sem pol kr od Moninija vzela (mislim, da prvič) pa mi je kr uredu. Joj češnje...še vedno samo sanjam o njih...zadnjič so jih tukaj pri nas prodajali po 8 eur na kilo...videt so bile res lepa ampak sem si rekla, da bom raj mal počakala k ta cena pa je zasoljena... Haha Anne spada spada....o neomejenih količinah čokolade v vseh oblikah bi lahko v zadnjih mesecih kr knjigo napisala...še sreča, da sem nora na črno čokolado (ki mi jo je celo zdravnica priporočala) tko,da se zdej tolažim, da če pa še zdravnica reče, da je dobro da jo jem pol pa ni panike Pekla bi pa itak zadnje čase kr skoz...so moji že kr mal razvajeni

Če se s svetom soočamo neposredno, brez "banke" preteklih izkušenj, je bolj ustrežljiv in ljubeč, kot smo pričakovali.

Nezadovoljna ženska je strup, res strup, ker lahko uniči vse česar se "dotakne". Ženska se tega verjetno niti ne zaveda vendar posledice so pa lahko res dolgotrajne. Vendar VilaSonca samo po sebi to ni tvoj problem, če mama ni bila srečna v otroštvu in izgleda, da to vleče še do danes. V vsakem primeru lahko sočustvuješ z njo vendar pa hkrati ni potrebno, da to toleriraraš. S tem, ko se tega zavedaš lahko tudi prekineš njen/ta vzorec. Zato pa je tako zelo pomembno v življenju, da se naučimo uživati v sedanjih trenutkih, je pa to res lažje reči kot narediti. Breme se težko odvrže pa vseeno treba je videti priložnosti za nove začetke itd. (počasi in strpno se daleč pride). Mislim, da se vsak od nas trudi po svojih najboljših močeh vendar vedno ne gre tko na easy. Vse kar moram vedet je, da poskrbimo za svojo srečo/zadovoljstvo, ker le tako so srečni/zadovoljni tudi tisti, ki nas obkrožajo/imajo radi in le tako privabimo pozitivne ljudi v naše življenje. Takrat, ko nas neko okolje blokira se je po mojem mnenju najbolje umakniti, vsaj za nekaj časa (kolikor ga pač rabimo), da lahko zares vidimo sebe, ker drugače ponavadi (že iz navade oz. načina, ki nam ga kažejo drugi) začnemo blokirati sami sebe. Stopiti iz take okolja je lahko tako osvobajoče, da enostavno poletimo/zadihamo. Ko najdemo ljubezen do sebe in jo znamo tudi negovati potem nam tudi tako okolje več ne pride do živega. Situacije ter ljudi lahko nato vidimo čisto iz drugega zornega kota. Vse dobro ti želim http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/clover.gif

* za vse tiste ljudi, ki me že cca dva tedna pozdravljajo kot, da bi me poznali (popolni neznanci) in mi namenijo skromne male nasmeške * za tako čudovito vreme * za tisti dooooolg sprehod po gozdu * za strpnost, ki se jo učim vsak dan postopoma * za nasmeh, ki mi ga namenita onadva * za presenečenje, ki je razveselilo več oseb od predvidenega

* za mali čudež, ki mi je polepšal dan * za čudovite sanje * za njihovo ljubezen http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/love3.gif

Sanjala sem oči, kako me gledajo in se mi smejijo z ljubeznijo, se kar iskrijo, bile so angelske vendar zelo poznane...dokler se nisem zbudila in ugotovila kdo je bil to http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/heartpump.gif

Še ena res pozitivna zgodba.. Kopiram del članka, ki sem ga danes prebrala. Oglejmo si primer čebelarja Renata Garibaldija, ki v sodelovanju s psihiatrično bolnišnico v Tolmezzu v Italiji že 18 let uspešno zdravi različne duševne težave tako, da ljudi preprosto vzame k sebi za sodelavce pri čebelarjenju. Vsakdo, ki pride na njegovo učno kmetijo Bosco di Museis v Cerciventu, najprej pomaga že utečeni ekipi sodelavcev in se uči, zlagoma pa sam prevzame skrb za posamezne panje. Učinki Garibaldijevega načina dela z ljudmi so vredni velike spoštljivosti. Poleg tega, da lahko pozovemo tudi naše psihiatrične bolnišnice k posnemanju učinkovitega zgleda, lahko na tem primeru obenem raziščemo temelje duševne celosti – kaj pravzaprav človek potrebuje, da (spet) postane psihično trden in zdrav. Najbolj temeljna, pravi Renato Garibaldi, je družina, ljubezen. Ko posameznik postane enakovreden del skupnosti, ki skupaj dela, kósi in medsebojno skrbi drug za drugega, je to prvo, kar je potreboval, da si opomore. Drugo zdravilo so čebele same. Njihova prisotnost, organiziranost in jasnost namena so nalezljive. Tudi samo delo z njimi zahteva zbranost in stik s stvarnostjo. Tako v človeku prebudijo voljo do življenja. Skrbeti za živali, opravljati koristno delo, ki ga izpolnjuje, ter zvečer zadovoljno opazovati plodove svojega truda pomeni neposredno vključitev posameznika tako v naravno kot v družbeno okolje.