Sama se dolga leta sploh nisem zavedala kako to vpliva na mojo okolico. Sem imela tok za predelat, da sem se enostavno zgubila v vsem tem strahu in tegobah, ki jih daje Saturnček. Lažje pa postane, ko začneš sprejemati ta del sebe. Ko dojameš, da ni vse tok težko kakor se zdi, da je le strah v glavi, tisti, ki nagaja. Dejansko pa strah ni osnovan, je le del naše domišljije, naših "negativnih" misli. Sama se še vedno intenzivno soočam z njim in si zaradi njega včasih enostavno ne pustim dihati, se sprostiti. Vse se nakoncu zopet konča pri sprejemanju sebe in temu, da verjameš vase. Pri slednjem se še lovim, ker enostavno ne vem kako do tega priti ampak pri Saturnovcih je vedno tako, da potrebujejo malo več časa. Je pa res, da hkrati dobijo veliko veliko znanja.