Skoči na vsebino

kapica

Lunatik
  • Št. objav

    4.189
  • Član od

  • Zadnji obisk

  • Zmagovalni dnevi

    12

Vse kar je objavil/a kapica

  1. plast za plastjo... pred plastjo... http://shrani.si/f/T/fN/1CUkqo27/hpim5627.jpg
  2. kapica

    Slika dneva

    note s potrebami... http://shrani.si/f/26/12T/4a2VmsQW/gifprelude4.gif
  3. kapica

    vprašaj me

    (ni)sem se noc umakne jutru al jutro izpodrine noc
  4. kapica

    Slika dneva

    http://shrani.si/f/3q/Hx/8XZv0Kx/454.png
  5. kapica

    ledena lucka :)

    http://shrani.si/f/2f/Fq/2FsSTTH3/696.png
  6. kapica

    nad

    http://shrani.si/f/3l/r3/2LZFjUNm/345631.png
  7. kapica

    pod

    http://shrani.si/f/1/NH/1KKIRLRi/988.png
  8. kapica

    bubble

    http://shrani.si/f/2R/tE/ozOZbGo/jagode1.png
  9. pisma neba... tle so misljene snezinke, ki v svoji obliki nosijo CELOTNO zgodbo o tem, v kaksnem okolju so se nahajale v razlicnih trenutkih svojih rasti... za snezne kristalce je znacilna sesterokotna al pa heksagonalna (eno in isto) simetrija. Ta je pogojena z samo zgradbo ledu na molekularnem nivoju... na obliko vpliva in temperatura in nasicenost zraka in vetrovi in.... ok..., da se lahk iz vlaznega zraka oblikujejo kapljice vode "mora" bit zrak prenasiceno vlazen... (PREnasicen vlazen zrak lahk tud clovk doma proizvede: v posodo nalije neki vode in jo zapre ter da nad stedilnik... in pol voda hlapi... vendar le tolk casa, dokler ni nad samo vodno gladino tolk vodne pare, da izhlapevanje enostavno ni vec mogoce... in to je prenasicena vodna para...simpl ) poleg tega pa "morajo" v zraku bit neka "nukleacijska jedra"..., ker je nekak logicno, da male dezne kapljice ne rastejo kr iz nicesar... in ta "jedra" pa so po vecini razni prasni delci in podobno, okolih katerih se lahko kondenzira voda (oz.kristali ledu)... in tudi, ce so ta jedra okrogla, se bo z rastjo kristala kmal pokazala pravilna struktura. Ce se povrsina, ki jo kristal tvori z zrakom, ne ujema z eno od simetricnih ploskev kristala (v primeru ledu z eno od stranskih ploskev 6–strane prizme ali pa z njeno spodnjo/zgornjo osnovno ploskvijo) je ta povrsina na molekulskem nivoju precej groba... iz nje pa strli veliko atomov in s tem prostih vezi in s tem moznosti za hitro nadaljnjo rast... Verjetnost, da kristal raste na takih nepravilnih mestih, je tako precej vecja kt na tistih delih, kjer je povrsina lepa/gladka. Ker kristal hitreje raste tam, kjer je vec sticnih tock, sj je tam vecja moznost vezave... in taksna rast na "nepravilnih" oblikah povrsin pripelje do "pravilne" oblike kristala... Na nadaljno rast se nato vplivata difuzija in povrsinske fizikalne lastnosti ledu. Difuzja pomen, kko hitro lahko molekule vode difundirajo skozi zrak in dospejo do povrsine kristala... "povrsinska fizika ledu" pa pomen, kko ucinkovito se te vodne molekule pritrjujejo na ledeno mrezno strukturo. In preplet vsega tega (kr je podcrtano) doloca kko hitro bodo rastle se ostale stranske strani in razni izrastki... in konc koncev kaksna bo oblika kristalcka... Na vrsto se pa pride t.i.kvazitekoca plast (zmes razlicnih stanj vode... npr: taksno zmes lahk najdemo na ledu... in zrd nje ludeku na njem drsi...) uglavnem, ta plast je nekaksen vmesnik med trdim in tekocim stanjem... in pri temperaturi talisca ta plast zavzame/preoblece celoten kristal... kr omogoca medsebojno sprijemanje kristalckov... v prave snezinke... (iz zrd nje lahk tud clovk iz snega dela snezne kepe in se kj...)...
  10. snezni kristal = EN sam vodni kristal... en vodni kristal ni enako kt ena snezinka...! why? beseda snezinka pomen VEC teh vodnih kristalckov zdruzenih v neko gmoto... V naravi je oblik snezink se pa se (tolk kt je pa snezink )... ampk VSE snezinke temeljijo na tem, da ustvarjo neko heksagonalno obliko simetrije. In glede na-to, da niti 2 kristalcka (ki sestavljata snezinko...al pa vec) nista POPOLNOMA enaka, vseen obstaja neka splosna delitev na siroke kategorije v katere se na ta nacin lazje uvrscajo... "SPLOSNE delitve": zvezdasti: majo 6 simetricno postavljenih glavnih vej iz katerih izhaja ogromno stevilo stranskih vej, ki pa niso nujno simetricno postavljene... ti kristali lahk v premeru merijo do 5 mm, ampk so obicajno zelo tanki in so v povprecju debeli manj kot 0.1mm... ploscati: so kt ze ime pove: ploscati in tudi simetricni, med kraki pa so razpoke, ki delijo kristal na odseke... od tod tudi ime... tudi ti so tanki in majo lahk dokaj velik premer glede na samo debelino... stolpicasti: majo obliko ozke prizme z nekaksno osnovno ploskvijo sesterokotnika.. v notranjosti pa imajo "stozcaste votline"... iglasti: ce stopnicast kristal zraste v dolzino, dobi izgled podoben drobni iglici... te iglice lahk imajo dolocena votla mesta al pa iz konic kristalckov zraste po vec drobnih iglic... stolpci s krajci: ce pa stopnicast kristal nenadoma zacne rasti v obliki ploscatih kristalov (navadno kt posledica spremembe temperature) izgledajo podobno kt stopnicasti, le da majo na obeh koncih se sesterokoten krajec... metki: in ko vec stopnicastih kristalckov raste iz istega jedra in se nato "razbijejo" na vec manjsih kristalov, so po obliki podobni nabojem za pistole... se prav metkom dendridasti: evo, ti pa imajo ogromnoooo stevilo "cudnih" dendridastih izrastkov, ki strlijo iz samega sredisca vsepovsod naokrog... 12-kraki: te zvezdice pa niso ravno zelo pogoste... lahko se opazjo med padanjem snega, ce jih clovk pozorno opazuje... ampk menda nihce ne ve prav dobro kksni so najboljsi pogoji za nastanek teh redkih 12-krakih kristalckov... trikotni: podnobno velja zanje kt za 12-krake. Ravno tk kt 12–kraki se tud trikotni pojavljajo v naravi pomesani z zvezdastimi 6–krakimi kristali... piramidni: pri zeloooo nizkih temperaturah lahko nastanejo kristali, ki imajo piramidalne "facete"... Podobni so 6–strani prizmi, ki ima na obe osnovni ploskvi prilepljeni dve 6–strani piramidi. Lahko so votli al pa tud ne.... Ti kristali so izjemno redki in se jih da nabavit le na Juznem polu, t.j. Antarktiki. "nepravilne" oblike: za njih ne obstaja splosne kategorije zrd raznih "dejavnikov" (ala veter, sprememba T...) se lahk kristal na poti do neke povrsine preoblikuje v zelo t.i. nepravilne oblike.
  11. kapica

    1..

    zvezdasti http://shrani.si/f/X/11l/3Mk3sc6N/zvezdasti.png
  12. kapica

    2..

    ploščati http://shrani.si/f/1B/EO/haVL6gi/ploscati.png
  13. kapica

    3..

    stolpicasti http://shrani.si/f/1d/4U/4Vy3syXV/stolpicasti.png
  14. kapica

    4..

    iglasti http://shrani.si/f/2E/7c/4RnPRuqE/iglasti.png
  15. kapica

    5..

    stolpci s krajci http://shrani.si/f/25/I5/sy76aDo/stolpciskrajci.png
  16. kapica

    6..

    metki http://shrani.si/f/2M/13o/1mVRJ5CK/metki.jpg
  17. kapica

    7..

    dendridasti http://shrani.si/f/U/71/CxMEyaC/dendritski.png
  18. kapica

    8..

    12-kraki http://shrani.si/f/i/cQ/3196S3R8/12kraki.png
  19. kapica

    9..

    trikotni http://shrani.si/f/1X/T6/4Cf6ESCj/trikotni.png
  20. kapica

    10

    piramidalni http://shrani.si/f/3K/V6/vXjDo4n/piramidni.png
  21. kapica

    11

    "nepravilne" oblike http://shrani.si/f/37/11L/2G64aRf1/nepravilni.png
  22. kapica

    pod

    http://shrani.si/f/v/3s/1rNzulGu/slika853.jpg
  23. kapica

    nad

    http://shrani.si/f/13/g8/2vslc2hr/337769131.jpg
  24. kapica

    silence

    http://shrani.si/f/2s/MS/RIEPHG7/winter6.jpg
  25. http://shrani.si/f/40/42/3bfjwr3O/hpim3328.jpg lisbona & ale`74 vidve sta cist
×
×
  • Objavi novo...