zakaj se pa ljudje sploh bodrimo? itk, nben clovk ne more bodrit nekoga, k tega noce... oz. k si niti noce priznat, da potrebuje brco v rit al kamorkoli mu ze ustreza... Ko nekdo dozivlja emmm "zalost", mu pa res ni v veliko pomoc, da se mu kdo pribliza in zacne ala:"joj ti revcek, kok si bogi, prov smilis se mi..." na tak nacin ni nbene "pomoci"! ampk ga tak nacin le se bolj potisne v njegovo "zalost"... Pa ce je clovk (ki bodri na taksen nacin) cist iskren do samega sebe, si lahk prizna, da se mu ta oseba, sploh ne smili! ampk se v seb prej poveze s svojim strahom, ker se boji, da bi se njemu zgodilo nekaj podobnega in bo tud on "trpel"... Opazam pa, da je tle velik cudovitih oseb, ki ne bodrijo na taksen nacin, ampk tko, da so nekaksen steber "svetlobe"... mislm, cist dobr je, da se bodrimo s tem, da nakazujemo razlicne poti iz "bolecin" nekoga!Se pa cist strinjam s tabo..., da vecina pa res za uspeh krivi sebe, za neuspeh pa nekoga cist xxxyyy... Dobr... ma, sej je vse-eno, k slej k prej, upam, da vsak spozna, da je za "(ne)uspeh " krivo eno in isto! mah, sej vsi igramo! z maskami al pa brez... kkrkoli... itk, da ne v slogu shakespeara, ampk le v slogu preprostih piscev scenarija zivljenja... zanimivo je, k sta pri rojstvu v zibelko vsakomur polozena radost, svoboda... z leti in z izkusnjami pa clovk povecini nabira bolecino in omejenost... in ves cas neki analizira, premleva... in po glavi se mu iz enga zaprasenega kota v drug zamasen kot podijo razne sodbe, jeza... tko, da, zali, tud ce ne ves, kaj hoces, kaj bi rada, kko naprej... je ogromno ze, ce poskusas cim bolj + "razmisljat" (pa ne za druge! ampk zase!) v bistvu sama sebe "prisil" cim vec razmisljat o stvareh za ktere si hvalezna! npr.: o dobrih lastnostih ljudi, za katere pravs, da te ne razumejo..., pa ce ob tem zacutis "jezo/usmiljenje", ta obcutek z ljubeznijo stopis in ga pobrises s krpo! aja pa napisala si, da si velik knjig prebrala itd... no, zdej pa na hitr pocasi samo se teorijo, ki ti je "sedla", v prasko spremen! ok? ok.... na tole se tud nisem zasledila komentarja... ampk po moje, neka univerzala konkretna tehnika/metoda blablabla... ne obstaja...?! lahko le kksen recept za dosego razumevanja (predvsem samega sebe) in odpuscanja (predvsem samemu sebi in tud drugim) je znati odpustiti! vsem in vsakomur, ki so ti na taksen al pa drugacen nacin t.i. "skodovali"... pol je pa tud boleci del "lazje" pozdravit... sam zacimbe in "cas" priprave ""mors"" pa sama po svojem okusu dodajat... in ustvarit izkljucno svoj "recept"...