Sebastjan

Pred časom sem naletel na to stran, mogoče bo koga zanimalo, kako živijo, kaj delajo, kako se preživljajo in celo kaj jejo kartuzijanci, ki živijo predvsem v samoti in tišini. http://www.kartuzija-pleterje.si/index_slo.htm

Jaz sem prvi v vrsti.

Naj ga vest peče.

Najbolj me boli, ko ignoriram sam sebe, pravega sebe - svojo vest. Te se ne da več spregledat. Pri ljudeh nimam toliko problemov zaradi ignoriranja. Res pa da včasih ignoriram starše.

Poudarek je predvsem na praksi. Me veseli! Upam, da nas bo vse več in več.

Pa boš še kdaj doma? Vsaj razglednico jim pošlji...

Komaj ne čakam, da grem v kratkem s familjo na "pokopališče party". Če ne druzga, bo vsaj kaj za videt.

»Kateri stavek te, ko si nesrečen, naredi srečnega in ko si srečen, naredi nesrečnega? Odgovor: 'Tudi to bo minilo.'« (Attar iz Nishapurja, Farid od-Din Mohammad ebn Ebrahim) Ta stavek mi ni všeč.

Se strinjam, tlačiti svoja čustva ni dobro! Bolje je iskati razlog, zakaj se nam to dogaja, dat to negativnost iz sebe (šport ali karkoli neškodljivega za druge, tuljenje v luno) in potem se po nekem času samo od sebe izboljša, problemček za problemčkom, nikoli jih ne zmanjka. Taka čustva je treba sprejeti kot del učenja, tako pač je. Zna biti zelo naporno to prenašanje samega sebe.

Mystica, zelo priporočam natančen ogled celotne strani. Mislim, da ima ta zdravnik, ki je ozdravil tudi sebe, vsaj nekaj pametnih nasvetov, ki ti znajo priti prav. http://goldberg.getwebspace.com/rheumatism.html

Še to bi dodal, da to knjigo priporočam vsem (poleg sebe), ker sem notri našel odgovore na vsa tista iskrena vprašanja in iskanja, ki mi niso dala miru. Če bi zdajle moral izbrati eno knjigo izmed vseh, bi izbral to. V tej knjigi izveste, da te knjige sploh ne rabite. Sporočilo je toliko bolj iskreno, kakor je bilo iskreno življenje te ženske. Naj vas ne zavede preveč povzetek, naredite si uslugo in si jo sposodite ali kupite, ne bo vam žal.

Zakaj njeno mnenje jemlješ tako resno?

Berem knjigo Romarka za mir, knjiga je res čudovita. Tako zelo, da se oči rosijo. Tu je kratek povzetek: http://lkm.fri.uni-lj.si/xaigor/slo/povzetki/romarka.htm

Mislim, da ne. To sem sam našel na netu že dolgo tega. Kam nazaj? Ne bi bilo lažje pustit, da te tok nese? Nekam do slapa...

Nekega dne se je na bubi pojavila majhna odprtina. Človek je sedel in gledal kako se metulj nekaj ur muči, da bi svoje šibko telo izvlekel skozi to majhno odprtino. Potem je metulj obstal. Zdelo se je, da ne more naprej. Zato se je človek odločil, da bo metulju pomagal: vzel je škarje in prerezal bubo. Metulj je z lahkoto prišel ven. Toda, imel je krhko telo in mehka krila. Človek je še naprej opazoval metulja, pričakoval je, da se bodo krila vsak trenutek odprla, povečala in razširila, da bi nosila metuljevo telo in mu dala moč. Nič se ni zgodilo! Metulj je vse svoje življenje preživel plazeč se okoli s šibkim telesom in nerazvitimi krili. Nikoli ni poletel. Človek kljub svoji ljubeznivosti in dobrim namenom ni razumel, da je napore, ki jih je moral metulj prestati, medtem ko se je prebijal iz bube, načrtoval Bog, zato da bi kri iz telesa metulja stekla v krila in bi bil tako pripravljen za letenje, potem ko bi se osvobodil bube. Pogosto so napori prav tisto kar potrebujemo v življenju. Če bi nas Bog osvobodil vseh ovir, bi nas pomehkužil. Nikoli ne bi postali tako močni kot moramo biti. Nikoli ne bi mogli leteti. Iskal sem Moč... In Bog mi je dal Napore, ki so me naredili močnega. Iskal sem Modrost... In Bog mi je dal Probleme, ki jih je bilo treba rešiti. Iskal sem Bogastvo... In Bog mi je dal Pamet in Telo, da lahko delam. Iskal sem Pogum… In Bog mi je dal Ovire, ki jih je bilo treba premagati. Iskal sem Ljubezen… In Bog mi je dal Ljudi, ki jim je bilo treba pomagati. Iskal sem Dobiček.... In Bog mi je dal priložnosti. Nič nisem dobil od tistega, kar sem iskal.... Toda, dobil sem vse, kar sem potreboval. Živi življenje brez strahu, sooči se s preprekami in vedi, da lahko vse premagaš. (Neznani avtor)

Mene ni bilo nikjer in osebno ne poznam nikogar s tega foruma. Še. Če bi hotel koga spoznat, bi bila ti prva na seznamu, majke mi.

Najljubša pesem: Travis - Sing

Ne želi si preveč, da ne boš preveč razočarana. Samo modra misel. Me že ni...

Porny, helou, piše da se prehranjuje makrobiotično - ta prehrana temelji na žitih. Prej si pa napisal, da se s presno, kaj zdaj?

"Carpaccio je jed italijanske kuhinje. Praviloma ga servirajo za predjed. Jed je izumil Guiseppe Cipriani, ko ga je obiskala grofica Amalia Nani Mocenigo, ki so ji predpisali dieto surovega mesa. Poimenovan je po slikarju Vittoreju Carpacciu, znanem po zelo živih barvah. Carpaccio je jed iz tenkih rezin surove govedine, odrezanih iz fileja (pljučne pečenke). Rezine mesa se lažje tenko narežejo, če je meso malo zamrznjeno. Začinijo ga z oljem in limoninim sokom ali omako Vinaigrete iz olivnega olja in potresejo z parmezanom." Vir: Wikipedija http://en.wikipedia.org/wiki/Sashimi Sushi brez riža...

V Sloveniji je veliko kvalitetnih glasbenikov in glasbe, ki pa je nekako ni slišat niti po radiu, zato pa je tako stanje pri nas. Ljudje pač ne poznajo scene, nimajo dovolj priložnosti, da jo spoznajo. Ko se pritožujem čez naše muzkonterje, še posebej čez narodnozabavne lajnarje, mi foter pravi: "Ja, kdaj bomo pa tebe slišal?" Morda pa res enkrat. Pa če se mi vse smejejo.

Odvisno, lahko je tudi pogreto do ene 40 stopinj, da encimi preživijo. Do take vročine, ki te ne bi opekla.

A biftek je tudi jedel, pa karpačo, pa suši?

Ljubezen je slepa, je sleeeepa za vseeee...