Paris

Moja sestra je letos koncala srednjo šolo. V zadnjem letniku pa pride nov pravilniki, ki ga je sestavila sama šola, misterstvo pa ga je potrdilo! Na primer: če si imel naslednji dan zdravnika, je starš moru poklicat v šolo in sam povedat, v poštev ni prišla ustana pršnja dijaka + zdravniško opravičilo čeprav je šlo za odsotnost 1 dneva, na podlagi takega izostanka pa se odštevla njena odsotnost , torej če je naseldnji dan manjakla pri slovensekm jeziku, matemetaki,... je mogla pazit, da se ji to ni zgodilo vsaj še 2x v istem semestru, če ne je bila neocenjena! In pol, bogi straš more prosit in razlagat zdarvniku zakaj naj otrok ne bi hodu na preglede vsakič na ist dan! Potem so imeli primer šolski uniform pri praktičenm pouku: če je nisi imel te je z vso pravico nagnala od pouka, in ti pribrisla še 1 na povrh, in jo je tut z veseljem upoštevla, tega nisem nikol razumela, ker si v uniformi samo sedu 1x teden po pet ur, in v njej lepo švicu! Torej na koncu ugotoviš, da si več dijaki ne krojijo sami usode amapk, da ti jo na žalost profesor, ti pa upi da bo imel dober dan!! Ti pa se niamš nikamor za pritožt, ker je vse napisano

Hvala cashy , itq sm na koncu z živci s tem računovodstvom pa marketingom

No ribica pa še meni pomagaj da nrdim še vsaj tisti izpti za pogoj v 2. letnik, kr nimam več živcev za ta fax

Hvala Ebor in hvala Bern. Res je, če se pozanimam je stvar lahko zanimiva in tudi je, res pa je tudi da so ljudje v večini zlobni. Pa še vedno si sami krojimo usodo Vlk sončka še naprej

Sj dobr vem, da bi to tut mogla počekirat! Sm enostvano se mi še vedno ne lubi tega nardit-moja lenoba Pa lep dan še naprej

OK js osebno si še vedno nisem na tekočem kako naj bi se zanamanja medseboj ujemala! Zanima me pa eno: Js sm oven, partner pa kozorog, in vsi stokajo nad tem, da nisva za skupi pa da bova prej al slej šla narezen (mislim po zanmenijh) in midva že skoraj 5 let tičiva skupi in se super štekava Kako pa naj bi po horoskopu stvar "štimala" pa ne vem, pa če mi lahka kdo to pokomentira, bi bila zelo vesela

Tok tragično pa res ne jemljem tega! Zdi se mi samo žalostano", da morš tak vesel in srečen dogodek dans planirat. Mislim, predstavlji si da si rečeš partnerju "zdj, ko pa je vse poštimano, pa greva še nardit tega otroka", men se to zdi res kruto. Če pa se drugi odločajo imet otroke, brez stanovanja pa pravega "šihta" pol pa naj jih majo! Js vem da si jih trenutno res ne morem privoščit, pa čeprav se mi zdi ta beseda za tko čudovito bitje res zelo kruta ampak resnična

OK! Js sm stara 21 let z fantom sva 4,5 leta skupi in oba študirava! Večkrat sm pomisla na to, da bi imela otroka že med šudijem, ker se jaz osebno počutim pripravlejna na materinstvo, pa tudi zaradi tega, ker se mi zdi (kar tudi je znasvetno potrjeno) da otroci mlajših staršev se rojevajo bolj zdravi! Problem pa je v tem, da nam okolje in trenutna situacija v državi tega ne "pusti". Večkrat sm se zamisla kam bi namreč tega otroka med študijem "dala". Oba občasno delava redno študirava in živama v študentskem domu daleč od staršev, tako da tudi njihova pomoč ne pride v poštev (so tudi polno zaposleni). Res pa je tudi da dobbiš ne mesec kot straš študent-ne porečen okoli (se mi zdi) 70.000 sit na mesec in samo 5 študentskih bonov več na mesec, in ti študiri kok boš shaju iz mesca v mesec z denarjem in problemi, pa otrok je iz denva v dan vse večji. Ampak to se mi zdi definitivno premalo, dosti katera kolegica s faksa , ki ima otroka pravi, da je ta denar premalo, in to da imaš še študij, vrtec, otroka ,kje dobiti varstvo .... in še 1000 skrbi, tega noben danar ne odtehta. Same pravijo, da imajo rade svoje otroke, vender če bi bilo možno bi seveda malo počakale. Dostim puncam se namreč tudi zgodi, da ostanejo še povrh vsega mame samohranilke, kar je še dosti težje. Pa vrejemite, odgajati otroka v študentskem domu, mu priskrbeti minimalnio ugodje ni kaj dosti prijetno. Država pa intenzivno "prisilja" mlade ljudi naj imajo otroke. Kje bi pa naj živele mlade družine? Kdo pa nam bo dal zaposlitev? Če so že vsi "rinli" v EU pa naj se začnejo tudi tako počasi obanašat. Država nas luži z vseh strani, pomoči od njih pa ni od nikoder! in zdj mi povejete kako naj si privoščim otroka? Enostavne ne morem, pa amen. Mene so osebno so tudi odgajali doma tako, da je najprej šola in potem vse ostalo, kar je tudi pravilno. obenem pa tudi žalostno, da sem prisiljena v to, da palniram otroka kar seveda izgubi celoten čar! Vrejmi mi, da je dosti katera punca pomisla na otroka, ampka da bi moj otrok imel ne šolanega starša in živel od socilane podpore tega pa ne privoščim ne nejmu ne sebi! SEj veste- najprej štalaca pol pa kravca. Pa to,da je teško dobiti otroka za posvojitev ni res, resnica je v tem da jih rejniki ne pustijo!(pa ne vsi) Tako se namreč zgodilo tudi mojemu kolegu, pa tudi pari niso pripravlejni čakat po 15 let na otroka, ker birokricija pri nas še vedno lepo peša!! No upam, da se bodo zadeve pri nas hitro uredile, ker se mi zdi žalostno postati mamica pri 29 letih.

ok ne vem ce ti lahka kako pomagam, ampak js sm se ze osamosvojila že ko sm prišla na študij!(lani) starši niso bili sprva navdušeni, da njihov otrok že pri 19. letu delu, redno študiru in si sam plačuje račune...sprva jim je bilo nerodno, češ "kaj bodo pa drugi rekli",mislim da jih je bolje prizadelo to da so sami študirali z namnom, da meni vse privoščijo in novica na mojo prehitro samostojnost jih je ne nek način tudi razočarala. sedaj živim 84 km proč od doma, domov hodim na vsakih 14 dni in kar je najbolj važno da se ob vsem tem počutim neizmerno zadovoljno,kar najbolje šteje. pa četudi včasih na letim na kakšno težavo ne hodim domov jokat, čeprav morm priznat, da je včasih res hudo no, vedno se potolažim, da je bolje de sm se že tokoj odloćila za takšno pot, kot pa npr. pri 27, vrjamem da bi me stavri dosti bolje prizadele kot me sedaj uapm, da ti bo uspelo pa staršii hitro oz. prehitro navadijo, da je njihov otrok samostojen

no lepo, da se kdo kaj podarja! včasih me kar stisne pri srcu ko vidim, da je na nek način premalo dobrodelnih akcij! pa ne mislim unicefa, al pa tistih ko na njih sodelujejo misice in sami poslovneži in drugi z malo debelejšo denarnico (vedno se namreč vprašam ali res iz pravega sočutja ali pa zaradi davčne olajšave - nikoli se namreč ne ve kaj ljudje res nosijo v srcu) občutek ni isti al pošleš en sms za 290 sit al pa sam neki daš iz svojih rok in dobro veš kam so tvoji prispevki namenjeni in komu! vem da sm malo zašla, samo hočem ljudi oppzort, da sami neki prispevajo in tut druge opozorijo na to npr. daš kak tolar klošarju (pa tut če veš da ga bo zapil, ampek ne pozabit, da ne poznaš njegove življenske zgodbe), ali pa kakšnemu revnemu sosedovemu otroku podariš stare obleke od svojih otrok .... se res opravičujem za zatežen odstave, samo se mi zdi da so plišasti medvedki na nek način simbol radodarnosti in nedolžnosti p.s pa sem velik podpornik unicefovih in drugačnih akcij

no lepo da imaš medevedke,sam jih imam tudi(oz. sem jih imela)! ampak, odkar sem na faxu in ne živim več doma jih pa blazno pogrešam-vseh 36!! zato mi je fant za valentinovo kupu pravega zajčka, ki je dosti bolši od plišastih medekov. Prejšni božič pa sem vse podarila Celjski bolnišnici, blo mi je tut dost hudo za njimi, vendar sm si rekla, da je mogoče pri 21 res čas, da se sprijaznim z resničnim svetom!!

kako srckano! js sm za valentinovo dobila zajcka (japonski pretlikavi kunec). Ful je pridna, pa čista! Ker mam doma tut mačko se mi zdi , da so zajčki boljši. Se ne oglašajo, ko je čas za parjenje, so pridne in ne smrdijo Bi vam priporočla zajčka