Resnic o partnerstvu in zvestobi je verjetno toliko, kolikor je ljudi in njihovih medsebojnih odnosov. Moja je taka. Pri partnerju mi je zvestoba pomembna - a ne zvestoba v klasično razumljenem pomenu - na zalost (ali sreco? redko dobimo, za kar ne prosimo...) sem dosti bolj zahtevna. Gre za zvestobo iskrenosti, za zvestobo in brezpogojno ljubezen ne glede na to, kaksno me partner spoznava in kaksno se spoznavam tudi sama. Tako partnerstvo mi daje svobodo in varnost. Svobodo zato, ker sem lahko taka, kot sem v resnici, in varnost zato, ker me ni strah te svobode - verjamem zvestobi partnerja, ki me bo ljubil, ne glede na vse. Ki mi daje navsezadnje priložnost in me spodbuja, da raziskujem tudi svojo seksualno energijo ne samo v varnem zavetju doma, ampak tudi drugje. Tako da lahko tudi s pomočjo seksualne energije intimno poglabljam prijateljstva (ne verjamete, da deluje?) in spoznavam življenje. Seveda deluje v obe strani. Tudi partnerju dajem svobodo in ga spodbujam pri iskanju novih doživetij. In varnost brezpogojne ljubezni, saj, kot pravi nek moj prijatelj, sele ko imamo osnovne odnose zgledno urejene, se lahko zabavamo s svojimi otroskimi igricami. LP vsem, Andreju pa lupcka, ker me je spodbujal, da se koncno tudi jaz oglasim...
