alef

valovi

Čakej... Po petdesetmu se začne nazaj štet... Čez 11 1/2 let bova na istem... Zračunaj če ne verjameš...

Prozorna...

Če tako misliš potem bo že držalo... Tud jaz sem probal kar nekaj načinov kako ZMANJŠAT dnevno količino, preden mi je uspelo. Tisto s kofetom poznaš, pa če sem te prav razumel si jo tud sprobala... Pa prižgat samo ob polni uri... (no, tega bom zdajle, saj manjka samo še tri minute... :xx!: ) Pa...ma jebiga, je preveč teh štosov da bi jih vse našteval... Men je uspel v službi. Tako da sem si enostavno določil čik kot nagrado ko nekaj opravim. Delam na CNC(računalniško vodeni stroj) in tud pišem programe zanj. To pomen da ko mašina dela jaz pol ure ali več afne guncam okol... Pa je prej šla tud škatla al pa več na šiht... In sem enostavno določil - ko naredim to in to, bom prižgal cigaret Ko naredim še ono bom šel na avtomat po kofe in prižgal drugega... Funkcionira! (bravo jaz!) Zdaj jih pokadim 5-8 na šiht(cigaret, ne škatel...) Probaj na ta način, da bo cigaret kot nagrada za nekaj opravljenega. Mogoče ti bo uspelo

Kot poje Smolar: Ko sem bil mlad sem bil trapast, Zdaj ko sem star sem še bolj...

Zate vedno... Teb pa hvala za kompliment...

Mislim da to ni bil napad, vsaj z moje strani ne. Norčevanje ja, po mojem mišljenju drugega ni vreden. Kar se mene tiče, komunikacija funkcionira dokler ostanemo na nivoju - jaz mislim tako, ti pa drugače... In ko je o tem "drugače" možen tudi dialog, primerjanje mišljenj... Ko pa naletim na "samo jaz vem pravo resnico" pa podvomim v duševno zdravje tistega ki to izjavi. Ljudje z razmišljanjem kot Ikorosec so v preteklosti povzročili že preveč gorja...

kefir...

Ta je očitno zgrešil temo... Ma nisi ti padu na Luno ampak z Lune.... Luna nosi edino tebe... :xx!:

Na take bedarije se pa še jezit ne morem... :xx!: Pojdi se zdravit...

Kako? Odgovora na to ti ne more dat nobena knjiga, noben nauk, nobena religija, nobena filozofija. Vse to ti da samo napotke, smernice, pove ti da je to MOGOČE! Tud ko greš v gore vidiš markacije ki označujejo pot. Ampak te ne prinesejo gor, to pot je treba prehodit, premagat z lastnimi močmi. Lahko se spotakneš in padeš, se udariš, opraskaš... In če omagaš na tej poti, se lahko mal usedeš in spočiješ, lahko ti nekdo ponudi roko in ti pomaga tam kjer je najteže, ampak glavno mora pa vsak opraviti sam! Tako kot v življenju.

Gorenjska varianta...v obeh primerih...

sfinga...

A to je zdej? Včasih so ble pa samo bele miške...

Zakaj se povsod dogaja isto? Ker je program(načrt?) isti. Počasi, bližnjic ni, prehitevat se tud ne da... Pa ne mešat tega kar pišem s raelijanstvom... Saj sem ubrisan, ampak tolk pa res ne... Ja Indigo, maš prav... Mal se je treba pohecat...

Ne. Čustev ne moreš zamenjat, zradirat al karkoli že, lahko se jih pa naučiš obvladovat. Ne da jih skrivaš, ne da jih potlačiš, le da ne dovoliš da vladajo tvojemu življenju. Tudi osebnosti ne moreš zamenjat. Mantis je samo ena, zdaj in za vedno. Lahko jo samo preoblikuješ. Pozitivno razmišljanje je stvar učenja. Ne da se ga naučit čez noč, AMPAK SE GA DA! In zamenjat vprašanje: Zakaj se meni to dogaja? z vprašanjem: Kaj lahko storim da se mi to ne boveč dogajalo? je primer pozitivnega razmišljanja. Ni lahko in bližnjic ni. Ena misel iz knjižice Zlate misli o pogumu: Naša pot ni mehka trava temveč gorska steza, posuta s kamenjem. Ampak se vzpenja, gre naprej, proti soncu. Če še nisi, preberi knjigo. Leo Buscaglia - Živimo, ljubimo se in učimo

Bemti, a to je to???? A zato mam skoz občutek da mi nekdo skoz klučavnico kuka?

sir...

Svašta! Pa ne mi rečt da si to res počela... Jaz sem imel v mislih bedarije ki sem jih počel po "trdnih, dokončnih in neomajnih" odločitvah da ta trenutek neham kadit, da je ta moj zadnji...blablabla ...itd... :xx!: Kot na primer brskanje po košu za smeti za zmečkano in odvrženo škatlico od prejšnjega dne ko sem "definitivno" nehal če je v njej še kakšen čik ki se ga da pokadit... Al pa ko sem po taki odločitvi na sobotni večer vstal v nedeljo ob treh zjutraj. Našel dva čika na prej omenjem mestu... Potem pa ob štirih sedel v avto in se odpeljal v Ljubljano na Rudnik(Petrol 24 ur) Aja, sem iz Ribnice, torej približno 100 km tja in nazaj... Ko sem se vrnil, je bil Petrol 3 km od moje vasi že pol ure odprt...

Škoda ker Vrbe ni več... Bi tule imela kar precej dela... Ali pa je to njena forumska reinkarnacija?

Točno! Nič se nam ne dogaja, nič nam ne pride na pot, vse kar se nam zgodi sami prikličemo. Čeprav smo, kot jaz verjamem, del nekega načrta, imamo v tem načrtu vendarle neko svobodo delovanja, neko izbiro. Izbiro med možnostmi ki so nam dane. Ne verjamem v naklučja, ne verjamem pa tudi v usodo, kot nekaj neizogibnega. In namesto da se sprašujem zakaj se to meni dogaja se raje vprašam: Kaj lahko storim da se mi to ne bo več dogajalo?

NI DOKAZANO Ja, takih "slučajnosti" bi se lahko našlo še kar nekaj... Tadva o katerih pišeš sta pač kar precej slavna. Jaz pa ti lahko postrežem s podatkom dveh precej manj slavnih: Ena moja znanka je od mene mlajša TOČNO šest let, šest mesecev, šest dni, šest ur in šest minut... Preverjeno po rojstnih listih! Ampak v slučajnosti ali naklučja še vedno ne verjamem Imaš zanimiv smisel za humor...

spanje....

Ne bodo izumrli... Če boš tako nadaljevala boš ti pujs(pujsa... )

Opravljeno Upam da ti bo pomagalo Veliko uspeha!