Hm.... js sm mel zlo dobro izkušnjo k mi je pri 11 letih dedek umrl.... zanimivo pa je to, da je blo žalosti zlo mal, takorekoč le za vzorec..... Tudi nisem občutil neke odsotnosti, čeprav sva bila kolikor toliko blizu - v bistvu nisem razmišljal sploh o ničemer kar je bilo povezano z njegovim odhodom. Bilo je neko mesto, kjer se je sprostil prostor, ampak nič takega, kar bi me prizadelo.... Če zdaj pomislim - imel je pač svoj čas, na Zemlji, kje je zdaj, ne vem, vem samo, da vsi gremo po tej poti in zato v tem ne vidim nič groznega - na koncu se bo izkazalo, da je smrt enako lepa kot življenje, kar ne bi bilo nič čudnega, saj je samo njegova druga stran