Osamljena

Jaz bi ga tudi, če bi ga lahko.

Jaz s svojim imenom niti malo nisem zadovoljna. Raje bi bila Nika, Tina, Tea kot pa Saša. Še vedno je pa bolje Saša kot pa Silvija-tako je bilo sprva načrtovano. Sreča, da sta si tastara dva kar hitro po mojem rojstvu premislila

Komaj čakam vikend, da se naspim. Že ves teden hodim po svetu, kot da bi me luna nosla. Spanja mi kar dosti primankuje Upam, da ne bo kakšna žurka vmes prišla in mi zrušila vse načrte.

Nekoč smo šli s šolo na morje v Poreč. Naša razredničarka je brala neko knjigo in mi smo hoteli, da nam jo bere naglas. Takrat sem slišala samo odlomek, ki mi v bistvu ni dal vedeti o čem knjiga sploh govori. Takoj, ko sem prišla domov sem odšla v knjižnico in si to knjigo sposodla. Ko sem začela s branjem me je zelo pritegnilo tako, da sem jo prebrala do konca. Nisem mogla verjeti kaj vse se dogaja po svetu. Občudovala sem ga, kako je sploh zdržal ob takšni mami. Kako sem? Saj niti ne vem, kako se počutim. V meni vlada razburkano morje, ki se še dolgo ne bo umirilo. Slabo spim, sem živčna, nimam apetita do hrane...

Jaz sem brala to knjigo, ko sem bila stara 13 let. Ta knjiga se mi je zelo vtisnila v spomin.

Pogumna morda bo to kar bom napisala zvenelo nesramno, ampak vzemite kakor hočete. Jaz vas ne bom tolažila, ker vem kaj preživlja vaša hčerka. Verjetno imava iste občutke, ki naju skelijo na dnu srca. Tega se ne da preboleti čez noč. Razumem jo, da vas sovraži, popolnoma se strinjam s njo!!!!! Tudi jaz sovražim svoje starše, sovražim brata, sovražim sebe!!!!!! Vsak pač ni dober starš!! Ne trdim, da so vsi popolni, vsak ima napake. Ampak kar se je zgodilo meni in vaši hčerki je pa nedopustno. Za takšno stvar so absolutno krivi starši, pa naj vam bo potem še tako žal. Prej bi bili bolj pozorni in ljubeči pa se to ne bi zgodilo!!! Marsikdo se ne bo strinjal z mano, ampak takšno je moje mnenje.

Mene tudi zanima od kod bratu ta zamisel, da je to počel z mano. Morda ga bom to vprašala, čez 10 let, ko se bo jeza do njega ohladila. Vsak normalen človek ve, da se tega ne počne s svojimi sorodniki!! Zelo sem jezna na starše tistih otrok, ki se jim je isto zgodilo kot meni. Morda bom čez par let na to gledela povsem drugače kot zdaj. Starše imamo zato, da nas vodijo po pravi poti življenja, da nam dajejo občutek varnosti, da nam privzgojijo vrednote, ki so potrebne za življenje. Predvsem pa zato, da nam dajo občutek, da smo ljubljeni, da nam izkažejo veliko mero ljubezni. Priznam, da bi mi bolj ugajalo, da bi si moja starša namesto, da sta spočela mene, kupila psa. Bi imela več od tega. Verjetno nisem bila spočeta v ljubezni oz. si me nista želela, zato je pa zdaj tako kot pač je. Samo zahvalim se lahko bratu, da mi je uničil lajf. Vendar vse se mu bo še enkrat vrnilo!

Zdi se mi, če starši hočejo videti težave jih vidijo. Če si zatiskajo oči je pa to njihova krivda. Zato potem nimajo pravice obsojati dejanj, ki se zgodijo!! Pogumna ne vem kako se počitite, vem pa kako se počuti vaša hčerka. Nikar ne silite vanjo, ker jo boste s tem samo odrinjali od sebe. Ko bo hotela spregovoriti bo sama prišla do vas.

Jaz sem antitalent za umetnost, pa še prfoks me nima najbolj rad in me rad j... ! Tako, da bi mi prav prišla pomoč zlate ribice Sej vseeno ali je zlata ali ne samo, da srečo prinese

Ribica jaz te pa prosim da mi prfoks pri umetnosti ne bi dal popravca- plosim Obljubim, da se bom naslednjo leto bolj potrudla x!x

Javljam se vam, da vas ne bo preveč skrbelo. Kaj se mi je pa ta vikend zgodilo bom pa morda drugič povedala, ko bom pri volji. Bilo je full na bed, tako zame kot za moje domače.

Selene, tisto kar si poslala sem prebrala še tisti večer. Danes sem si nabavla še nekaj ostalih knjig, ki jih bom prebrala čez vikend. Upam, da se bom s tem vsaj malo razbremenila.

Sem že enkrat naletela ne nek forum, ki niti odgovora nisem dobila na vprašanje. Mislila sem si, da pač folka ne zanimajo takšne stvari za katere bi se mogli vsaj malo brigat. Jaz sem že itak navajena zavračanja tak da ni panike. Sem pa bila zato bolj vesela, ker sem naletela na tale forum. Ne morem verjet koliko ljudi obstoja, ki me razumete, ki vam ni vseeno zame, čeprav me niti ne poznate. Vedno sem mislila, da je le malo ljudi takšnih zdej pa spoznavam, da jih je veliko, če jih le hočeš videti.

Vidiš Marsa-tako je. Če ne poiščeš pomoči te na koncu vsi obsojajo, ko pa končno zbereš pogum in nekoga pokličeš se ti pa še oglasijo ne. Taka je naša preljuba Slovenija- zelo dobro organizirana. Najraje bi šla živet na nek samotni otok, daleč od vsega, kjer bi bila samo jaz.

Meni pravijo, da imam zelo močan glas in da ne znam tiho govorit. Če ne govorim glasno me niti ne slišijo, ko pa "zatulim" se me pa vstrašijo Sem kar zadovoljna s svojim glasom samo včasih bi se res lahko zadržala

Danes sem imela naporen dan. V šoli sem bila od 7 do 16h. Rada imam takšne dneve, ko sem veliko od doma. Drugače sem pa bolj tak-nimam volje do živlenja. Bojim se, da bi naredila kakšno neumnost

Ukvarjam se s tisoč stvarmi. Treniram nogomet v ženski lig, vsak dan tečem, delam trebušnjake... Rada bi po končani srednji šoli odšla v vojsko samo zato, da bom daleč od doma, da bom tam lahko spustila na plan svojo jezo, ki kar vre v meni. A to so le čudovite sanje, ki se nikoli ne bodo uresničile.

Vaša osamljena trenutno bere vaše poste Čudoviti ste res. Solze mi tečejo, ko to berem. Hvala vsem, ki me spodbujate in mi vlivate moči. Hvala tebi Marsa, ker se lahko vedno obrnem nate!! HVALA VSEM-če bi vas imensko naštevala bi šlo kak dan zraven Trenutno ne vem kaj naj naredim-še vedno mi gre po glavi samo ena stvar.

Enostavno nimam moči, da bi se borila. Pa sej a ni vseeno, če odbluzim dol in nikoli več ne pridem nazaj? Bo vsaj ta neprijetna tema SPOLNE ZLORABE malo počivala. Jaz sem pripravljena skleniti svoj življenski krog in hvalabogu da je temu tako! Vsaj ne bom več tako trpela. Poskrbela bom pa tudi, da bodo starši zvedeli zakaj sem odšla ZA VEDNO.

Danes sem v takem bedu, da ne vem kje se me glava drži. Brat mi je danes rekel, da če tega nisem sposobna prebolet, da sem zrela za psihiatra Če sem jaz zrela za psihiatra je on zrel za "šus v glavo" Stalno bolj mi postaja vseeno za vse. Vseeno mi je kaj se bo zgodilo s mano. Saj navsezadnje mi vsakdo daje občutek, da sem zadnja smet na svetu, ki jo je treba poteptat. Nikoli in nikdar nobenemu nisem hotela kaj slabega, spoštovala sem vsakega takšnega kot je, zakaj se mi potem vse to dogaja? ZAKAJ????? To je verjetno zadnji post, ki ga pišem. Hvala vsem za nasvete in hvala tebi Marsa!!!

Zdaj že 4 dni zapored sanjam o isti osebi. To je namreč moja prof. šprtne vzgoje. Nikoli ne pretirano mislim na njo. Kaj bi naj to pomenilo?

Vprašanje je samo to komu naj povem. Staršem mislim, da ne morem zaupat, ker je pač on mamin sinček in meni ne bi verjela. Če bi pa povedala komu v šoli bi pa nastal prevelik halo. Kljub temu, da je tako grdo delal s mano je še vedno moj brat. Nočem ga videti v zaporu, hočem pa da si tako kot jaz uredi življenje. Priznam, da bi mi prav prišel kak psihiater ali psiholog, samo jaz skozi ta pekel ne morem sama. Potrebujem nekoga, ki mi bo stal ob strani. Mislim, da fantje pri 13 letih vedo kaj je to spolnost in da se to ne počne s svojimi sorodniki. Prepričana sem, da je on takrat že predobro vedel kaj dela s mano.

Kaj mi pomaga, če pa sem naletela na gluha ušesa? Dovolj imam vsega!

Danes sem omenila bratu, da tega kar je počel ne morem več prenašati sama. Predlagala sem mu naj skupaj povema kar se je pač dogajalo. Seveda ni bil zato. Rekel mi je, da naj kar sama povem on se bo pa že nekako izgovoril-popizdla bom On se bo izgovoril jaz bom pa izpadla največji bedak. Mislim, da je končno čas, da vsemu temu naredim enkrat konec na tak ali na drugačen način!!