Zbudila sem se res dobre volje, potem pa sem se spomnila, da delam do 4-ih in imam oddajo otrok v vrtcu, pa gledat kisle sihte od tastarih (niso vsi kisli, hvala bogu), otroci so več kot 9 ur že v vrtcu in so sprijazneni z usodo, da tastari raje mal kasneje pridejo ponje pa še potem se jim mudi, dej pohit, morva hitr domov, jaz nimam časa, tamav pa mu hoče povedat kolk se je fajn imel, pa kaj je vse naredu, se nauču, pa ga ne poslušajo. GROZA. NIČ ČUDNEGA, DA SO TAMALI DANES ŠE BOLJ PODIVJANI, KOT SMO BILI MI!