kukica

A moraš bezat?? Ja, veliko se je spremenilo. Predvsem znotraj mene. In sem mislila, da bo vse naokoli tudi čudežno drugačno in da bom znala drugače reagirat. No, ni tako. Stvari potrebujejo svoj čas in očitno se tudi jaz ne morem čez noč na polno spremenit. Je pa v meni zbujen en hudiček, ki me ves čas beza s svojimi vilami in mi ne pusti, da bi v miru živela, kot sem prej ... hoče da komuniciram, se ne prilagajam preveč, mi ne da miru ko počnem kaj proti sebi ... skratka ne pusti mi mirno zaspati nazaj. V bistvu se je tudi v mojem življenju par stvari spremenilo. Ampak se mi zdi, kot da je vse isto, ker znotraj mene se je zgodila veliko večja sprememba, kot sem jo sposobna manifestirati v tako kratkem času. Ampak poguma pa ni toliko naenkrat. Se pa počasi gradi zaupanje vase... Predvsem se veliko manj obsojam ... kar sem rada počela celo življenje ... in trenutno močno delam na tem.

oooo, še ena princeska.

Ne, nisi mimo. Meni je tvoj način všeč. Poleg tega verjamem, da ima (vsaj pri meni) neurodermitis veliko opraviti z nesprejemanjem sebe. Mogoče bi morala probat tole s princesko ... Uživaj, lepa princeska. xrosex

jedla polento pa mleko ... se mi ne da kuhat

Kul, da si ga popolnoma pozdravila. meni je post tudi zelo pomagal in tudi meni je najprej ekcem ven udaril, šele potem se je začel zdraviti. Popolnoma pa ga nisem pozdravila. Še vedno se parkrat na leto na moji koži pojavi kak mali lišajček ... da mi pove, da trenutno nisem preveč prijazna do sebe. Ampak je tista nesrbeča pikica čisto nekaj drugega kot prej, ko sem bila en sam velik lišaj, vmes pa si našel male koščke mene.

Goca pozdravljena! Neurodermitis je iz medicinskega stališča neozdravljiva bolezen. To pomeni, da znajo le lajšati simptome bolezni ... skratka agresivne kreme in tableti vse življenje. vsaj moja izkušnja je taka. To pa ne pomeni, da je stanje brezupno. Povsem verjamem, da je bolezen psihološkega izvora. Alergija? Včasih dermatologi ugotovijo, da sem na kaj alergična, čeprav me v resničnem življenju ta alergen ne draži. da ne dolgovezim ... Neurodermitis imam že kake ... uf slabih 20 let. Prva leta letanja okoli dermatologov, potem sem se sprijaznila s srbenjem, vmes je bilo včasih kako leto ok ... Potem je prišlo obdobje mojega življenja, ko sem se psihično sesula. In moj ljubi ekcemček je bil tega zelo vesel ... razrasel se je po celem telesu in tako srbel, da bi lahko kožo s sebe spraskala. nisem mogla delati, spati ... Po dolgem času sem šla po tablete proti srbenju, ker sem mislila, da bom kar umrla. Bilo je dovolj!! iskala zdravilce za pomoč ... in končno naletela na človeka, ki mi je pomagal, da se je začel proces zdravljenja ... Šla sem k nekemu bioenergetiku, ki mi je zelo pomagal. Ni me pozdravil, me je pa naučil kako se začnem zdraviti sama. kako se umiriti, prisluhniti sebi, upoštevati svoje telo ... Načinov kako pomagati pri tej bolezni je več, vedno pa si na koncu lastni zdravnik ti sam. Za začetek je dovolj da se zaveš, da bolezen le odraža tvoje psihično stanje. Kožne bolezni in poškodbe naj bi večinoma pomenile nesprejemanje sebe, nesamozavest, premalo ljubezni do sebe, strah, ... koža je tvoj stik z zunanjim svetom. Poleg tega pa je pri Neurodermitisu zelo pomembno da: - se oblačiš v naravne materiale (pozabi na poliestre, akrile ...) - se umivaš z čimbolj naravnimi sredstvi (sama prisegam na kozmetiko LUSH, ki pa ima trgovino le v Ljubljan) - se čimveč giblješ na svežem zraku - privoščiš svoji koži čimveč sonca in morja .... O tem se je tudi že pisalo na lnf, zato si lahko pogledaš še naslednje linke: alergije atopični dermatitis Bodi čimbolj radovedna in ne dovoli bolezni, da te obremenjuje ... nikdar ne verjami, da ni ozdravljiva ... želi te le spomniti na stvari, ki jih delaš proti sebi.

Tole se pa težko strinjam. zase lahko trdim, da 'prava' misel velikokrat sproži negativne občutke. ker se upiram, nočem videti, nočem spustiti ... Sicer sem pa vprašanje napisala, ker sama pri sebi opažam, kako se moja etična merila spreminjajo. kako nekaj kar sem včasih imela za slabo, zdaj sprejmem kot dobro in obratno. Verjamem, da smo le naučeni kaj je pozitivno in kaj je negativno. to je zelo kulturno pogojeno. Se pa strinjam da misli ustvarjajo ralnost ... vsaj lastno realnost. Uf, misli, ... sem jih imela kar dolgo obdobje čas intenzivno poslušat, tako da si zdaj želim, da bi mi dale malo dopusta, pa nočejo.

a sem sploh lahko jaz?

kaka lepotička!!!

ženstvenost

In kdo ve kaj je pozitivno in kaj negativno?

jaz sem PA ZALJUBLJENA V HRVAŠKO MORJE ... jADRAN, OTOKI, samotne plažice, prijetni domačini ... jp zame same dobre izkušnje ...

boginja

a bomo prah dvigovali??

meni se pa zdi razlaga, da nismo mi krivi za segrevanje čisto verjetna. To se pač v zgodovini zemlje dogaja ...segrevanje, ohlajanje ... ali res tako močno vplivamo, da se zemlja segreva zaradi nas? Ampak tudi ta opcija ni izgovor, da lahko še naprej svinjamo po njej. Naravne surovine so omejene, prostor tudi ... pa če nič drugega je veliko lepše, če greš lahko na sprehod v gozd namesto, da se dušiš v mestnem smogu. da o vplivih onesnaževanja na lastno zdravje ne govorimo ... čeprav človek izgleda kot zelo egoistično bitje, je njegova največja napaka, da ne zna biti egoist .. ne zna poskrbeti zase in za svojo prihodnost. ker skrb za zemljo je v resnici zelo egosistična ... ker je to skrb zase.

nesramnice!! jaz bom pa zdele pire krompir s koruzo, pa regratovo solato. Za sladico verjetno pečene banane.

V spodnji vrstici pod tekstom imaš vrstico, npr.: entry kukica @ 28. Mar 2007, 13:22 | Komentarji: 1 | Permalink Klikneš na "komentarji" in potem se ti pojavi tudi gumb "komentiraj" Mislim, da se jih ne da brisat ...

Daisy, zelo dobro si tole napisala. Za mano je moj prvi 40-dnevni post. Prej sem delala že krajše postke. Postila sem se vodeno. Udeležila sem se 40-dnevnega umika s postom (in v tišini). Ni mi bilo treba za nič skrbeti, za vse je poskrbel 'učitelj'. Večino časa smo se postili ob sadnih in zelenjavnih sokovih, vmes pa je bil še 7-12 dnevni vodni post. 3x dnevno smo dobili 'tekoč obrok', včasih pa tudi prehrambeni dodatek Super Food (posušena zelišča, alge, spirulina ...) za večjo odpornost. Klistirja nismo potrebovali, saj človek, ki vse to organizira obvlada divje rastlinice, tako so za izločanje poskrbeli čajčki. Večina nas s tem sploh ni imela problemov. Tudi soli nismo dodajali, saj je je bilo dovolj v sokovih, nekaj pa smo je dobili v telo skozi kožo (ta prečudoviti ocean ). Ves čas posta pa smo lahko pili kokosovo vodo. Ta je med postom izredno koristna, saj ima podobno mineralno strukturo kot človeška kri. Pomembna stvar, ki sem jo izvedela je, da je post nevarno izvajati nepoučen prdvsem zaradi tega, ker se struktura krvi med daljšim postom močno spremeni. Zato je pomembno, da znamo telesu nuditi potrebne vitamine in minerale kljub temu, da mu ne privoščimo hrane. za zdravega človeka naj bi bilo bolj zdravo delati 1 dnevne poste vsak teden (ali na vsako lunino meno), kot pa daljše poste. Problem je v tem, da si brez znanja lahko narediš več škode, kot pa koristi. Žal pa se ta škoda vidi šele, ko je že narejena. Psihični učinek posta: uf, soočanje same s sabo. Zanimivo je bilo opazovati, kako je telesno počutje odvisno od psihičnega. Fizično sem se zelo dobro počutila, dokler nisem zapadla v kako svojo samopomilujočo sceno. na telo post zelo dobro vpliva. Na psiho tudi. Vseeno pa je velikokrat težko - prav tako kot se telo čisti nesnage, tudi v um priplava marsikatera 'psihična smet', ki smo jo potlačili vase. Post je vse prej, kot le fizično čiščenje. Zelo hvaležna je tudi duša.

Sprašujem se kje je meja, kako vedeti .... kdaj ljubezen pomeni potruditi se za skupno življenje in kdaj ljubezen pomeni pustiti da gre ...

Srce ki ljubi, je vedno mlado.

ampak torta je pa the best ratala.

jedla krremno porovo-korenčkovo juho zdej se mi pa čokoladna torta peče ... mmmmmm

Če je bil pa tvoj uč nad-simpatičen