kukica

Saj sploh ne veš, a bi se lepo al slabo počutil ob takih reakcijah. Meni je včasih kar grozno. Prejle sem porabila pol minute dlje, da sem z odprtimi vrati in liftom počakala gospoda in gospo, vsa otovorjena s kovčki in vrečkami. In potem totalno zahvaljevanja ... pa da kaj takega se ti pa še ful poredko zgodi. Kar solze so mi silile na očke ... Mislim men je to logično, človeško.

Dober point girly. Jaz še nikdar nisem na kaj hodila zato, ker sem pač plačala. sem tako že veliko keša stran vrgla. večjo odgovornost bi do kake stvari imela, če bi čutila, da je moje soustvarjanje pomembno za vse. That's the point, ne društvo.

Vse se mi zdi lepo, podpiram, dobra ideja Edino kar ne razumem je ta potreba po društvu. Čemu? Ko enkrat ugotoviš, da ga zares rabiš, ga lahko nahitro formiraš. Saj lahko za začetek vse skupaj organiziraš kot druženje. In prostore lahko najameš tudi kot fizična oseba. Zakaj stvar okvirit, namesto da bi bilo čimdalj čimbolj svobodno?

Ah ne, to zdej roma k nad nad šefu ... na primorsko se mi zdi. Saj gre samo za to, da naj se odločijo in pol povejo. Ker jim grem ful na roko in spreminjam embalažo glede na ideje, ki jih imajo, itd. Skratka več dela za manj denarja. Pa fora je, da moram jutri pred 12h kupit material. Sicer sem se pa odločila, da jih bom tko al pa tko naredila...ker so lepe in bodo že enkrat nekomu prišle prav. v skrajnem primeru jih lahko postavim ob potki v park, da en večer svetijo mimoidočim. Ja, kul je. Bo že kar bo. Mal sem napeta, ker težko prodajam nekaj svojega. Če bi blo od frendice, bi jo že tko spromovirala, da mi ne bi noben mogu ne rečt. Ubistvu je cel point v tej napetosti ... po mojem se zato tud tko odvija ... Koza pač.

Meni se zdi pa ok, da lahko spiješ ob večerji deci vina, pa se potem mirno odpelješ domov. Saj dovoljena meja ni visoka. Pa sploh je o promila težko imet tudi, ko nič ne spiješ. Nekaj malega pihneš že če ješ solato s kisom....

sem vas malo brala ... pa že vse pozabla do zdajle, ko uspem tud kaj napisat. Hvala za podporo v zvezi z lučkami in paniko ... Zdele se mi pa že mal meša zarad tega. Prav komedija je. Po vseh pomislekih premnogih nadšefov ... a se ne zažge, pa a je primerno darilo in tko, se končno odločijo, da je the best malo darilo za ženske in toplo, osebno, pa tko ... se zmenimo, samo še ugotavljamo koliko jih rabijo ... in grem že skor domov, ker se mi končuje šiht. pa se oglasi še nad nad šef, ki ga bajdvej nisem srečala že mesece ... da bi pa rad to videl preden naročimo. Najrajši bi jih nekam sterala ... saj jih ne prosim, da kupijo, samo predlagala sem. Ker se mi zdi res fino dati eno bolj osebno darilo. saj si želim zaslužit, to je res, ampak za delo in stroške, ki jih imam s tem, to sploh ni neka cena. pa za kakih 10 lučk gre, kar tud ni blazen zaslužek, pa še mal skonto sem dala (ker budala se spet ne znam cenit). V glavnem, zdaj mi gre že počas na živce, da sem kaj predlagala ... naj dajo spet sladkiše, pa bo. Men se ne da na pet minut sprejet naročila, pa počaki še mal, pa nared ... Pa tud zadnji trenutek jih ne bom delala. Med vikendom imam čas. Ni to tolk hitr narjen. Ok, razpizdila sem se, hvala na slušanju, a sad nek se dogodi šta hoče.

Saj ne rabiš bit železna lady. Vsaka bejba se rabi znoret, ko se razide z moškim. Privošči si in se nažuraj. Pa še tapravo obdobje za žur je. Ti samo nori naokoli, bo že minilo, ko bo čas ...

Spet sem dobila nazoren in zame tipičen prikaz moje (ne)samozavesti. V službi zbiramo poslovna darila. Imamo tri kategorije in mala darila (cena cca 2.500 sit) so moja dolžnost. Sem tajnica in še edina ženska v firmi. že od začetka mi je jasno, da se moram spomnit kaj boljšega kot buteljke, ker za 2 smukca res ne dobiš take, da bi jo bilo vredno podarit, kot posebno priložnost. Želim si ponuditi moje lučke-svečke. Ker so mi res všeč in se mi zdijo veliko intimnejše darilo, kot karkoli drugega, kar sem zasledila za ta denar in bi bilo primerno poslovno darilo. Pred kartkim sem naredila še meni res lepe škatlice za lučke. Skratka res so mi všeč in verjamem, da so lepe. Končno zberem pogum in grem do enega od nadšefov, glas postane prozoren, nekako vseeno kolikor toliko mirno povem. ... da delam lučke, koliko stanejo, da bi bile primerno majhno darilo za ženske, če jih zanima ... in odgovor je, da naj prinesem pokazat in da bomo itak jutri vsi skupaj izbrali med idejami, ki jih bomo imeli. Kul, se vrnem k svoji mizi, napetost popusti in se začnem tresti kot šiba na vodi. prav pot me je oblival od strahu. Še bogi revček sodelavec, jih je slišal, ker je prišel čez kakih 15 min. ko sem bila še vsa napeta nekaj težit. V glavnem groooza. Tole je treba nekak zrihtat. ne morem vsakič, ko se izpostavim, ker mislim, da sem nekaj kul naredila ali pa kaj takega skor dol past od strahu.

Se strinjam, da je lahko tako. samo verjamem, da lahko te tehnike pomagajo pipco zapret. ker če si napet, živčen, prestrašen ... gre vsa energija v to počutje. Ko pa se lahko sprostiš lahko širše pogledaš na stvar, odkrivaš in odpravljaš vzroke ... Se pa strinjam, da ima ta svet tudi kar nekaj 'duhovnih džankijev'.

Se strinjam, ampak vedno bolj imam filing, da se da zadeve lotit tudi iz druge strani. S sproščanjem, treniranjem telesa. Se mi zdi telo-um tako močna povezava ... in imam občutek, da s sproščanjem telesa, daš umu priložnost, da se tudi sprosti. Dovedeš, sprostiš potrebno energijo... tko nekak si predstavljam. Butl, dober point. sam navada železna srajca. težko je pipo kar naenkrat zapret ...

Itak. Ampak se ne rabiš zafrkavat z nekim delom telesa, al pa kej. Samo večji napor si naložiš, al pa nekaj ritmičnega ... Po mojem bolj smiselno, kot da hočeš samo nek del telesa sprostit. Čepronv mogoče pa to tud dela, ker vso pozornost usmeriš na eno samo stvar. v bistvu zanimiv koncept ...

Pošto velik prej in bolj ziher opazim, kot tole.

Nam je na enem zdravljenju bioenergetik na pleksus pritiskal. Tu naj bi bile shranjene navezave na druge, strahovi ... Samo po mojem ima vsak del telesa, vsaka celica shranjena svoje zapise ... težko verjamem, da obstaja točka, ki pokriva vse. Vedno bolj mam filing, da gre to sorazmerno iz katerekoli strani ... sprostiš telo, se sproščajo tudi možgani - sproščaš možgane in sprosti se tudi telo.

zdaj mi je padlo na pamet: Oš Mirana Jarca na Ipavčevi rada oddaja prostore v take namene. Telovadnica je cca. 5000 sit na uro, kakšna učilnica pa verjetno manj...

Tolk o 'zastonj' objemih

To pa itak. Pomojem je podobno kot scena genij/norec, kaos/poplni red ... skrajnosti so si zelo blizu. Pa itak vse deluje po določenem redu. In mislim, da ni point v temu, da moraš biti poseben, ampak da moraš na nek način odkriti kdo in kaj si ... tega ti pač ne morejo drugi povedat.

pridne čveke, čvekajo dons.

free sex for everybody.

Nč se kesat Sej je bla moja točka tista, ki je jezico povzročila, ne tvoj stavek. Res je, da nas veliko rabi neke travme, da presežemo kar smo bili do sedaj. Samo kesanje nima smisla.

Hvala. Zdej mi bo pa že nerodn. Kaj se delam sej mi ni. Mi je enkrat nekdo rekel, da moram pisat, ... in da bom morda nekega dne še slavna. kdo bi si mislu, da bo to na lnf. Točno to je tisto kar manjka. Gola potreba, želja. (ups, tale stavek je pa za tist napis, ki sem ga jest predlagala. ) Ne morem pozabit odstavka iz pregovora neke knjige: 'So me večkrat vprašali zakaj pišem, kako si zastavim ... pa je odgovor le, da ne morem drugače. Izogibam se pisalni mizi, si skrivam pisalni stroj, dokler me zgodba ne zagrabi za vrat tako močno, da ne morem dihati in me privleče za pisalni stroj. ja valjda, zihr samo hoče, da še kej napišem.

Ej porny, ful sem vesela, da si tole napisal. Sem bla najprej mal jezna nate, kaj kr tko posplošuješ, pa tko ... čeprav razumem, taka je verjetno tvoja izkušnja. Pol sem začela pa mal razmišljat, a se kesam ? ... včasih se za kako stvar ... vedno manjkrat sicer. Vem pa, da moje poglabljanje vase ni posledica moje deviantnosti. Iščem se. In iskala sem se tudi, ko sem bila uporna pubertetnica. Nisem pač bila pripravljena videti resnice. Upirala sem se na svoj način. malo je bilo vse tudi posledica razmer v družini, a to ni izgovor. Pravzaprav se moram vsem dogodkom doma in okoli mene zahvaliti, za razvoj mojega pogleda na svet in nase. ker vem, da se razvija v pravo smer. ja, včasih se kesam. Predvsem za vsakič, ko sem prizadela druge. In še vedno me boli bolečina drugih. In nisem duhovna. Ne maram te besede, preveč populistična je. Še vedno sem deviantna, če glčdam povprečje, večino. Ampak drugače kot včasih. Kul so vse pizdarije, ki so se mi v življenju zgodile, ker sem se ob njih veliko naučila. Včasih imam pač bolj trdo bučo in potrebujem težjo izkušnjo, kot kdo drug, da mi kapne ... ampak ko mi kapne, mi pa za vedno. Ja večkrat se kesam. Nikakor pa moje poglablanje vase ni posledica tega. Vedno sem iskala svojo pot. velikokrat na napačen način, ampak sem slej ko prej ugotovila, da nisem na pravi poti. Včasih sem v želji po razmišljanju s svojo glavo parvzaprav sledila kaki skupini, pa tega nisem poštekala. Ampak od malega čutim nekje v sebi tisto pravo mene. In ves čas stremim k temu, da bi si sledila. Res včasih na napačen način.

Matej ... nič nimam proti njemu, samo imam filing, da ga je mal odnesla tale slava in to. Spremljala sem njegova prvi pisanja, ko je šel po svetu. Čutila noter raziskovanje, radovednost, iskanje iskrenosti ... potem pa je postajala stvar vedno večja, vedno več se mu je dogajalo, več ljudi ga je spremljalo ... in se mi zdi, da ga je začela reka slave odnašati s sabo. Saj to ni nič narobe, njegova šola pač ... vsakomur se lahko zgodi. ne čutim pa ga kot nekega velikega voditelja ... preveč je to zanj, preveč bi rad naenkrat. Free hug ... če resnično nekomu polepša dan, super! ... a ni moj način, ni mi blizu.

Saj meni se tud dogaja vedno bolj, da bi kar nekoga objela, ko se poslavljam, al pa srečam ... ampak to je posledica tega, da pač čutim toplino do tega človeka. In to mi je kul. Rada imam dotike. Se strinjam, da človeku z objemom daš tudi boljše počutje ... ker mu ponudiš toplino, intimo. Ampak tako na veliko? Jaz tudi obožujem darilca, drobne pozornosti ... me pa moti, ko stvar postane masovna. Ko ti v vsaki trgovini v roke potisnejo zastonj darilce, ki ni izbrano s filingom, ampak je pač neko masovno darilo. Pa bi se lepo počutila, če bi nekdo npr. podarjal kake male izdelke otrok, npr. živalce iz kostanjev al pa kaj takega... ne pa recimo plastičnih tovarniških izdelkov. Toplina je tisto, česar pri vsej stvari nisem začutila. In ker vedno močneje čutim, si glede tega tudi vedno bolj zaupam. Vzamem pa v zakup, da zadeva pač verjetno le ni zame, nekomu drugemu pa lahko veliko pomeni in pomaga. Konec koncev že to, če se ob objemu pošteno nasmeješ veliko pomeni. Moje čutenje glede zadeve pa zaenkrat ostaja enako, kot sem pisala. Tudi sama vsak teden podarim nekaj zaston objemov, toplih pogledov, iskrenih besed ... pa mislim, da zadeva ne potrebuje besedice zastonj, ker te stvari so lahko edino le zastonj. Edino, ko je podarjeno brez pričakovanja, zares nekaj pomeni.

Ne vem še, ampak sej se bi hitr razvedl. Pa občutek mam, da bom več ali manj ležala.

A tle še zmeri tolk dogaja?