enaeva

V prilogi delo in dom sem brala (feng shui) o obešanju zvončkov in mobilov pod svetilko. Ko sem si predstavljala kovinske mobile, je še nekak šlo, ko sem brala dalje o mobilih iz blaga, mi pa ni nič več jasno, kako to izgleda. A kdo ve, kak izgledajo

Sem mal pobrskala. Pachelbel - Forever by the Sea (šum morja, vetra, pa lepa muska), Across the Universe -tuki tud pojejo (fuuul lepo), Mozart - ta je pa čist tko, če rabim kej v zvezi s študijem - je dobr pred učenjem al pa kakšnim umetniškim ustvarjanjem In kot pravi ironmonkey, da je vsaka glasba lahko duhovna, prilagam še U2, Enya, Dido in Cranberries. In seveda obvezno zraven petje

Od Sai Babe Gayatri mantra Je fino tudi za čiščenje prostorov. Včasih imam filing, da je v mojem stanovanju prava gužva. En kup entitet, nekih čudnih duhov mora bit , pa takrat vklopim kaj takega, pa tudi, če me čaka naporen dan, si tako naberem energijo, predvsem pa kot da bi spila eno dozo optimizma, sam po mojem to pomaga tud zato, ker še sama pojem zraven

V današnjih časih tišino še težje najdeš kot pitno vodo. Res je dragocena Poslušat ptičje petje je mogoče mir pred drugimi ljudmi, popolna tišina pa je pravzprav območje poslušanja samega sebe.

Življenje na zemlji je drago, zato imaš vsako leto brezplačno popotovanje okoli sonca.

Na popotovanju nikar ne sledi glavnim cestam! Izgubi se!

Pišete, da je sekta slepo slediti. Seveda, kakor za koga. Ljudi lahko ločiš po tem, da eni slepo sledijo, so kot neke čredne ovce brez lastnega mnenja in sledijo lahko Jezusu, al pa novi čudežni tabletki za hujšanje. Drugi pa vsako stvar tehtajo, preverjajo, razmišljajo in se šele potem odločijo, če je to tisto pravo za njih. Pravi mojster te ziher ne bo silil v nekaj ali pa ti celo postavljal neke pogoje, ampak jasno da bo čredna ovca vsemu kimala in ubogala, kot taka pa z lahkoto naletela na kvazi in samooklicane mojstre. Univerzalna resnica je itak že v nas, se pravi znanje. Zato je treba sam mal pretehtat vsakega mojstra, a je res to to. Se vprašaš, komu z mojstrovimi napotki pravzaprav služiš - sebi ali njemu. Tole sem si pa enkrat prepisala, po mojem iz astro novic: Ob prelomu stoletja je teozofsko gibanje prepoznalo indijskega dečka za živo inkarnacijo Jezusa in Krišne. Krišnamurti, kakor je bilo dečku ime, pa je odklonil vlogo mesije. Po njegovem mnenju človek namreč ne more napredovati na duhovni poti, če je častilec guruja (duhovnega učitelja), ampak le tako, da odkrije trdno duhovno jedro (sidrišče) v sebi in sam zase neposredno naveže stik z božjo modrostjo. Tiho in pozorno opazujmo vsak trenutek ne da bi ga identificirali s svojimi mislimi, je svetoval. Ko je človekova zavest razširjena, se giblje v skrivnostnem, globljem razumevanju, ki lahko spremeni njegovo življenje. Sredi tega zanosa nastopi stanje, ko besede odpadejo in se potopimo v blaženost bivanja v tem trenutku.

Uaa, sploh nisem vedla, da je modras tolk lep , ampak ima pa res tak alarmanten vzorec in kar razumem, kako je lahko nekatere strah, ko vidijo kačo. Hja, tudi v Nemčiji je en cajtng, ki se je odločil samo o pozitivnih stvareh pisat, dočakal samo drugo številko. Osamljena, tvoji strahovi so prav "zdravi". Strah te je teme, sej kul, se vsaj ne boš zaletela v kakšno steno ali pa na pol odprta vrata, prav tako v kleti. Enako s kačami. Po mojem tvoji strahovi sploh niso škodljivi ampak le preventivni, tko da se ne bi sekirala na tvojem mestu. No, razen če jih čutiš kot škodljive

oki doki

Megi, a to je pri istih ljudeh skos tko, al različno? Tole s padanjem tudi mene moti. Ne morem imeti na primer sliko al pa kej druzga na steni nad posteljo obešen. Ko sem bila še mula in je bila moja soba polna posterjev, se je en sredi noči v popolni tišini odlepil in pristal na moji glavi. Jao :OO!: kolk sem se takrat ustrašila in zdej nič ne sme viset nad glavo. Me je pa ful strah, če koga vidim, da se preveč nagiba skozi okno, ali pa če sedi na kakšni ograji, na drugi strani pa par metrov višine. Čist zamrznem. Sama lahko visim skoz okno, plezam po ograji, ampak ko vidim koga drugega, mi kar slabo rata, pa tudi če ga ne poznam. Ko sem enkrat mamo gledala, ko se je nagibala skozi okno, se mi je kar vrtelo. Madonca, ko berem vaše poste, ugotavljam, da imam en kup fobij

Hm, zgleda, da tudi tale tema ni, kot se zdi Tista dva angela sta prava dva zlobkota, ki kar odločata po svoje, čudno, čudno. Tista druga zgodba o dveh duhovnikih je res dobra, ampak ne spada pod nauk nič ni, kot se zdi. Govori bolj o tem, kako nas um lahko s svojo neprestano aktivnostjo obremenjuje...(hudo, in jaz se grem spravit še celo razlagat nauk druge zgodbe

Aja, sploh nisem napisala, kako se čistijo, res je. Pod tekočo vodo, in v mislih rečeš: naj gre vsa negativna energija iz kristala ven, globoko v zemljo, tam naj se uniči in pri tem nikomur ne škoduje. Drugih stvari pa itak ne upoštevat, ker mi je kozorog dal cvek. No, glede bojijev bom pa kar vztrajala, posebej pri tem, da bi vsak človek moral imeti pri sebi en par.

Vse kristale je potrebno očistiti v skodelici soli in to pustiti čez noč le prvič, ko pridejo k vam. Namreč ne vemo, kdo vse jih je prenašal, od nabiralcev, brusalcev in prodajalcev, ki imajo v sebi seveda svoje dobre ali slabe energije, kakšne bolezni...Nosorog bo naštel (al je pa že) tiste, ki ne marajo soli, se ne spomnim zdele nič pametnega. Nato se kamne enkrat mesečno čisti pod mlačno tekočo vodo, za par minut. Ni potrebno vsakega kristala ločeno, lahko so vsi skupaj v stekleni posodi. Kristali, kot so na primer malahit, hematit in podobni pa se čistijo in hkrati polnijo v skodelici s kamenimi strelami. Fino je, če so to taki mali kamnečki, kot fižolčki majhne kamene strele, da lahko hematit ali malahit kar zakopljemo v te fižolčke ali granule. Kamena strela se lahko polni občasno tudi na soncu za ene dve uri. in prav tako se kamena strela prazni pod tekočo vodo. Nekateri kamni se še posebej navzamejo negativne energije, npr. magnezit, ki ne daje energije - njegovo delovanje je, da iz našega telesa (fizičnega, mentalnega..) vleče negativno energijo in ga je zato dobro čistiti pod vodo po vsaki uporabi. Ob nekaterih hujših boleznih pri daljšem nošenju ta bel kamen s sivimi črtami kar potemni, nekako porumeni... Pa idealno je, če se seveda redno vsak mesec polnijo 24 ur na polni luni. na zemlji, betonu na balkonu, tud cvetličnem lončku. Za nekatere je še posebej fino, če jih obsija mesečina, npr. modri safir, mesečev kamen...Seveda lahko načeloma vsak kamen očistimo z vizualizacijo v meditaciji, se pač skoncentriraš na to, da je kamen čist - ne preveč priljubljena metoda. Vsi kristali pa delujejo še močneje, če jih uporabljamo, nosimo skupaj z boji kamni (boji stones). Pri nas so sicer bolj redki, ampak se jih dobi.

Mogoče se moram pa jaz mal s tem Neptunom pogovort Neki v stilu: dragi Neptun, prosim, da odženeš vse tiste kužije daleč na odprto morje, ker sem trenutno zelo zaposlena z morskim svetom blizu obale. Prosim, da mi rezerviraš obalo v krogu enega kilometra jaz pa sem si razlagala, da s se pri hipnozi nekako virtualno soočiš s svojim strahom in se ga na tak način rešiš. v mojem primeru seveda ne bi bilo pametno, da grem plavat med morske pse, da bi se rešila strahu. No sej bi se ga verjetno rešila, pa telesa tudi, ker bi me popapal. Si pa ne predstavljam, s kakšno metodo bi to opravil zdravilec. Matjazz?

No, Marsa, .... fovš sem ti Ful rada plavam, jaz bi kar cel jadran preplavala...moram pod kakšno hipnozo al pa kej takega, da bom lahko uživala, da me pozdravijo te ultrafobije. v stella marisu, kjer imajo neko mrežo (bolj fake), sem na sredini zaliva, kjer ni noben plaval, delala mrtvaka in doživela neverjetno izkušnjo. kot bi lahko čutila popolno ločenost telesa od duše, hm, zavesti. telo sem čutila kot nek kos mesa, ki ga morje nežno pozibava. takrat sem naredila preizkus. vprašala sem se, kako bi bilo, če bi zdej priplaval morski pes. in sproščen odgovor je bil: nič, pač opazovala bi, kako trga meso s telesa. sploh nisem čutila, da bi bilo to telo moje in zato tudi nobenega strahu. to je bilo res prav posebno stanje. moram enkrat probat tiste komore za lebdenje na vodi, al kako se že reče. mislim, da je tam notri ful slana voda in te zato drži nad gladino, mislim ne v zraku. ja Marsa, če uživaš v vodi tako kot jaz, maš res veliko srečo, ker je najlepše, ko se v tiste obalnem vrvežu lahko karnaenkrat odklopiš, odplavaš v svoj morski svet...oh, ja...

Hvala, Marsa! Tole je pa že spuki. Ko sem bila še majhna sem točno to foro z lifti imela. Ko sem vstopila, sem ful dolg držala gumb za nadstropje, da bi prestregla kakšen klic iz kleti, btw, obstaja klet 1, kjer še neki dnevne svetlobe skozi okna pride, potem je pa še klet 2-zaklonišče

Marsa, a imaš v mislih tiste kosmate približno pet cm dolge? Lansko leto, ko sem ležala v prikolici, sem opazila, da mi na prsih leži ta kosmata stvar, veša nenormalnih razsežnosti, trup debel za en povprečen mezinc na roki in sem začela tako kričat in opletat, da sem si fejst poškodovala roko. Kadar jih vidim, dobim vročino in ne morem nič. Pajkci so pa tudi meni luštni, prav posebni so, ko tak lepo pletejo.

Tole si pa zelo dobro povedal triple x. Kako bi pa razložil mojo fobijo in sicer pred morskimi psi. Sem odlična plavalka, ne bojim se ne globine, ne ničesar v zvezi z utapljanjem, ampak samo teh kužatov in to že od malega. pa bi bilo nekako smiselno, če bi živela v kakšni Avstraliji, al pa na Floridi, ne pa tu v Sloveniji. Kljub temu, da bi lahko preplavala res čudovite razdalje, se ne upam zaradi te živalce , katere me je tudi v plitki vodi strah. Če ima morsko dno neke temne lise, ki se zaradi valovanja premikajo me kar stisne. Po mojem, če bi ga res srečala, sploh ne bi kričala, ali pa odplavala, ampak bi samo v nezavest padla in gluglu...

Se strinjam, Todika. Vse je v naših glavah in ne v glavah neke množice na nekih sestankih, v skupnostih. S tem, ko nekdo karnaprej ponavlja, da bo nehal kadit, se pravzaprav ne zaveda, da ustvarja neko obljubo samemu sebi. A ni zanimivo, da ponavadi veliko lažje izpolnimo tiste obljube, ki jih damo drugim, tiste ki sebi, pa ne. Ampak točno to doživljamo, ko sami sebi prelomimo obljubo - razočaranje, in potem še frustracije. Očitamo si, da še sami sebi ne moremo zaupat. Meni so cigareti vedno zelo smrdel, tudi ko sem bila še kadilka. Prijateljice so več ali manj kadile zaradi družbe, sama pa sem prav neznansko uživala v vsakem dimu. Tudi nisem kar vsak čik marala, je morala biti taka posebno okusna znamka cigaret, tisti dečko, ki jaha proti divjem zahodu. No, potem se je v meni začelo kar nekaj preklapljat (po 10letih), pa niti slučajno ne pod vplivom reklam o škodljivosti, itd. Enostavno oviralo me je dejstvo, da je to neke vrste vezanosti. Na dolgih potovanjih z busom me je zanimalo, kdaj imamo kakšen postanek (za čik), ko sem bila na kakšnih seminarjih, me je zanimalo, na kolk časa bodo odmori (za čik). včasih sem pozabila vžigalnik in nikjer žive duše, da bi jo prosila za ogenj. Tko se mi je zdel, kot da sem nekako podrejena tem zvitkom. In potem sem si resno začela govort, pa kva so ti čiki, da me majo tko v oblasti. Pa ne fizično, da ne bi zdržala brez njih, ampak v glavi so mi karnaprej zasedal prostor, ko se je motala misel o tem, kje bom lahko prižgala, kdaj, a je sploh dovoljeno. Tako sem počasi v podzavest vedno več podatkov filala, zaradi katerih je kajenje postajalo vedno večji nesmisel. enkrat pa sem ostala brez cigaret ravno na nedeljo, ko je bilo vse zaprto. naslednji dan, ne vem kako, ne znam si razložit, sem popolnoma pozabila na kajenje in sem se šele zvečer zavedla, da nisem nobenega čika pokadila in da je čist kul. rekla sem si, kaj če bi bil to kr konec tega. In evo, brez pomoči nekih trenerjev in ne vem kakšnih obližev. Glavno je lastno mišljenje in mislim, da ni prav, da ti ga oblikujejo drugi. Tako samo skočiš iz ene vezanosti (primer kajenje) v drugo vezanost (sveto mnenje neke skupine brez katere potem sploh ne znaš več razmišljat s svojo glavo in postaneš vodljiva ovca).

Vojko, že dve uri klikam na vse strani v zvezi z DZK na tvoji spletni strani in berem odgovore na luninem forumu, tko da imam že čist skup oči, ampak me takooo zanima, kako se da te tri številke, ki jih dobiš, primerjat s številkami druge osebe? To me res zelo zanima, upam, da mi lahko kako pomagaš? Kliknila sem na svojo letnico in dobila rezultat, da sem 6 bela kovina, potem še na datum za podznak in sem dobila 5 rumena prst, ne vem, kaj pa pomeni tretja številka, ta je bila ponovno 6. Bom zelo zelo vesela tvojega odgovora