Ja hudo tole Mantis....predvsem pa kasnejša reakcija staršev,......sramuješ in kaznuješ otroka ker "blokira". Pa vendar, Mantis danes si odrasla, pa se lažje postaviš v kožo staršev.....so pač taki kakršni so in take jih jemlji....nič več in nič manj....odreagiral so tko kot so znal.......in to dopovej "svoji" 10 letni deklici. Ne se mi smejat,...ampak jest ko skušam pomagat svojim frocem imam drugo taktiko.......probam jim vcepit....prvo če pride do "blokiranja", ni to nobena sramotna katastrofa........ni panike,....parkrat globo vdihnit in nasmeh (občinstvu al pa učiteljici pri spraševanju naprimer- vseeno),...če gre dalje ok,.....če ne....sledi pomoč -direkt obrnit na prfoksa,....če tudi to ne...enostavno rečt "ušlo mi je" in odstopit..... Ja je,....starejši je enkrat, mislim da v tretjem razredu tkole zablokiru.....ga je nasred zmanjkal......pa se je nasmehnu (sem vidla da zlo z muko)...pa se direkt obrnu proti učiteljici pa ji reku "kako že"?.....no pa sta nadaljevala.......pa na šolskih proslavah.....se spomnim deklice.....imela nastop z violino......uvod ok...nato blok....pa nanovo začela enkrat pa še enkrat pa še......hvalabogu njeni prisebni materi in očetu....oba sta začela ploskat in mi seveda potegnil za njima.....na srečo. Ah spet mal zabluzila,...skratke ne se smejat sem hotla tole povedat,.....da pri vseh govornih nalogah v začetku postavim froce direkt pred špegu v kopalnico, da se vidijo,....in da dobijo občutek da nekomu govorijo....in tam speljejo al pa spiljo nastop, kakor sem jim zdi ok....po potrebi oz želji smo pa domači prvo "občinstvo". No ja, kot mala sem imela jaz tud fuul tremo.....starše pa glede tega take kot ti Mantis......ne vem od kod to....od starcev ziher ne.......sam jest sem se spravla v garažo in tam imela "govorne vaje".....in ko mi je blo težko na nastopu sem si enostavno to sliko "sprojicirala" pa je šlo.